Kozjanski park se predstavi
V okviru predavanj Narava kot vrednota bo v torek, 1. aprila ob 19. uri v Hostlu Celica potekalo predavanje mag. Hrvoje Oršaniča, direktorja Kozjanskega regijskega parka. Predaval bo o dobrih parkovnih praksah v Kozjanskem parku.
V okviru predavanj Narava kot vrednota bo v torek, 1. aprila ob 19. uri v Hostlu Celica potekalo predavanje mag. Hrvoje Oršaniča, direktorja Kozjanskega regijskega parka. Predaval bo o dobrih parkovnih praksah v Kozjanskem parku.
Vabimo vas na predavanje društva DONDES, ki bo v ponedeljek, 17. februaruja 2014 ob 18. uri v Hostlu Celica.
Naslov predavanja: Pogovori ob knjigi Znamenja trajnosti
Sodelujejo: Dr. Nevenka Bogataj, Avgust Lenar, dr. Gregor Torkar
Opis:
Predstavljena bo ideja knjihe in nekateri primeri trajnosti, ki so v njej opisani. Knjiga je dostopna na spletnem naslovu http://arhiv.acs.si/publikacije/Znamenja_trajnosti_ACS_mini_za_objavo_na_www.pdf
Naslov predavanja: Pogovori ob knjigi Znamenja trajnosti
Sodelujejo: Dr. Nevenka Bogataj, Avgust Lenar, dr. Gregor Torkar
Opis:
Predstavljena bo ideja knjihe in nekateri primeri trajnosti, ki so v njej opisani. Knjiga je dostopna na spletnem naslovu http://arhiv.acs.si/publikacije/Znamenja_trajnosti_ACS_mini_za_objavo_na_www.pdf
V ponedeljek 9.12.2013 ob 19.00 v Hostlu Celica društvo DONDES začenja nov sklop predavanj »Narava kot vrednota«
Predavanje: JULIJCI, pogovori z Boštjanom Ankom
Predavatelj: Joža Mihelič
Vidimo se v ponedeljek, 9.12..2013 ob 19.00 v Hostlu Celica.
Lep pozdrav,
Janko Rožič in Gregor Torkar
Predavanje: JULIJCI, pogovori z Boštjanom Ankom
Predavatelj: Joža Mihelič
Vidimo se v ponedeljek, 9.12..2013 ob 19.00 v Hostlu Celica.
Lep pozdrav,
Janko Rožič in Gregor Torkar
V torek 21.5.2013 ob 19. uri vas vabimo na predavanje Tine Mikuš in Maše Bratina na temo Krajinskega parka Ljubljansko barje. Predavanje bo z vprašanji vred trajalo okoli 1 uro.
V torek, 12. marca ob 18. uri vas vabimo, da se v Hostlu Celica udeležite predavanja z naslovom “Volkovi v Sloveniji: trenutno stanje, raziskave in sobivanje s človekom”. Predaval bo dr. Miha Krofel, sodelavec projekta SloWolf, ki je dal marsikateri odgovor o populaciji volkov v Sloveniji.
Volkovi so živali, ki le malokoga pustijo ravnodušnega. Nekateri jih vidijo kot krvoločne zveri, drugi kot simbol divjine in utelešenje svobodnega duha. V predavanju bomo bolje spoznali resnično plat življenja volkov v naših gozdovih, kot so jo spoznali slovenski raziskovalci, ki že tri leta na različne načine proučujejo volkove v okviru projekta SloWolf (www.volkovi.si). Med drugim boste zvedeli koliko volkov živi pri nas, da volkovi v resnici ne napadajo ljudi, kako je mogoče učinkovito preprečiti škode na drobnici in ali je odstrel volkov smiseln. Prestavljene bodo tudi zgodbe nekaterih volkov, ki so jih strokovnjaki opremili s telemetričnimi ovratnicami ter tako natančneje spoznali njihovo življenje.
Volkovi so živali, ki le malokoga pustijo ravnodušnega. Nekateri jih vidijo kot krvoločne zveri, drugi kot simbol divjine in utelešenje svobodnega duha. V predavanju bomo bolje spoznali resnično plat življenja volkov v naših gozdovih, kot so jo spoznali slovenski raziskovalci, ki že tri leta na različne načine proučujejo volkove v okviru projekta SloWolf (www.volkovi.si). Med drugim boste zvedeli koliko volkov živi pri nas, da volkovi v resnici ne napadajo ljudi, kako je mogoče učinkovito preprečiti škode na drobnici in ali je odstrel volkov smiseln. Prestavljene bodo tudi zgodbe nekaterih volkov, ki so jih strokovnjaki opremili s telemetričnimi ovratnicami ter tako natančneje spoznali njihovo življenje.
V torek, 19. februarja 2013 ob 18-ih bo v prostorih Hostla Celica predavanje Jane Kus Veenvliet z naslovom Ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji v preteklem desetletju. Leta 2011 se je izteklo desetletno obdobje, za katero so bili določeni cilji in usmeritve Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti. Čeprav se strategija ni celovito izvajala in zanjo tudi ni bil sprejet izvedbeni akcijski načrt, je v letu 2012 izdelana analiza pokazala, da so številne aktivnosti prispevale k uresničevanju usmeritev in ciljev strategije. Vendar pa so se v zadnjem desetletju, kot posledica družbenih in razvojnih sprememb, bistveno povečali človekovi vplivi in pritiski na biotsko raznovrstnost. Zato, tako kot na globalni ravni, tudi v Sloveniji upadanja biotske raznovrstnosti nismo uspeli zaustaviti. Kaj lahko v dani politični in finančni situaciji naredimo za ohranjanje biotske raznovrstnosti? Kakšna je lahko pri tem vloga nevladnih organizacij?
V torek, 5.februarja 2013 ob 18-ih v prostorih Hostla Celica!!!
Predavatelj mag. Tomaž Jančar bo v predavanju zaobjel problematiko netrajnostnega razvoja, ki je človeštvo pripeljalo v številne zadrege. Segrevanje ozračja in biodiverzitetna kriza sta dva vsem znana globalna problema. Žal ju pogosto dojemamo kot oddaljena problema, ki z našimi življenji tukaj in zdaj nimata veliko zveze. Pa ni tako. Vetrna elektrarna Volovja reber je dokaz, da se nas še kako tičeta. Vendar ne na način, kot ga dojema splošno javno mnenje. Predavatelj bo predstavil drugo plat medalje.
Predavatelj mag. Tomaž Jančar bo v predavanju zaobjel problematiko netrajnostnega razvoja, ki je človeštvo pripeljalo v številne zadrege. Segrevanje ozračja in biodiverzitetna kriza sta dva vsem znana globalna problema. Žal ju pogosto dojemamo kot oddaljena problema, ki z našimi življenji tukaj in zdaj nimata veliko zveze. Pa ni tako. Vetrna elektrarna Volovja reber je dokaz, da se nas še kako tičeta. Vendar ne na način, kot ga dojema splošno javno mnenje. Predavatelj bo predstavil drugo plat medalje.
Ponedeljek, 7.maj 2012 ob 19.00 v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana bo potekalo predavanje z naslovom Varstvo ptičev v 19. In 20. stoletju na slovenskem ozemlju. Predavateljica dr. Romana Erhatič Širnik bo predstavila svojo doktorsko disertacijo. Osvetlili bomo razvoj naravovarstvene misli na področju varstva ptic pri nas. Predstavili bomo zakonske predpise, ki so urejali varstvo ptic v preteklih dveh stoletjih na slovenskem ozemlju, motive, ki so vplivali na sprejem vsakokratne zakonodaje in analizirati učinkovitost izvajanje sprejetih ukrepov v praksi. Hkrati bomo vsaj delno osvetlili, kakšno je bilo vedenje o ptičih in katere informacije so bile na razpolago ljudem – predvsem skupinam, ki so lahko vplivale na sprejem zakonodaje ali izvajanje varstvenih ukrepov, pa tudi skupinam, ki so s svojo dejavnostjo pomembno vplivale na stanje biodiverzitete ptic.
Ponedeljek, 16.aprila 2012 ob 19.00 v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana bo potekalo predavanje z naslovom Opazovanje opazovalcev: Antropološki pogled na ornitologe in naravovarstvenike. »Predstavljajte si, da se nenadoma znajdete sami na tropski obali blizu domorodske vasi … Predstavljajte si še, da ste začetnik, brez predhodnih izkušenj, z ničimer, kar bi vas usmerjalo, in z nikomer, ki bi vam priskočil na pomoč.« Tako je pred stoletjem v knjigi Argonavti zahodnega Pacifika svojo pripoved začel »oče« antropologije Bronisław Malinowski. Sodobni raziskovalec pa lahko podobno izkušnjo doživi tudi bliže doma – denimo med »ornitološkim plemenom«, katerega pripadniki si okoli vratu navesijo daljnoglede, si nadenejo zeleno-rjava oblačila in nato v naravi zalezujejo ptice. Zakaj nekatere ljudi neizmerno pritegnejo pernate živali? Zakaj so se pripravljeni prebujati, preden vzide sonce, da bi jih nato uzrli izza grma? Zakaj namenijo veliko časa, truda in denarja za navidez nesmiselno prostočasno dejavnost? In, nenazadnje, zakaj so se pripravljeni do zadnjega boriti za vsako območje, kjer so se naselile ptice? Na ta vprašanja bo skušal odgovoriti antropolog dr. Dan Podjed, ki se je več let ukvarjal z »opazovanjem opazovalcev« in proučeval način življenja ornitologov in naravovarstvenikov v Sloveniji in tujini.
Torek, 13.december 2011 ob 18.30 v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje dr. Katarine Groznik Zeiler z naslovom Kako izboljšati upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji?. Vprašanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja zavarovanih območij je zelo aktualno po svetu in pri nas. Za zgledno doseganje ciljev varstva narave in trajnostnega razvoja na zavarovanih območjih si je treba prizadevati za konkretne izboljšave upravljanja. Pogledi na glavne probleme in posledično operativne cilje ter prednostne aktivnosti upravljanja so zelo različni. V zadnjih letih je bilo oblikovanih precej predlogov izboljšav upravljanja zavarovanih območjih, pojavljajo pa se težave pri izvedbi. V predavanju bom predstavila svoj pogled na stanje in perspektive upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji.
Ponedeljek, 21.februar 2011 ob 19.00 v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje Marka Simića z naslovom Varstvo narave v Sloveniji med dediščinskim konceptom in ekocentrizmom. Varstvo narave v Sloveniji lahko po mnenju predavatelja razčlenimo na dve obdobji; v prvem, do sprejema Zakona o ohranjanju narave leta 1999, je pri nas prevladoval koncept varovanja naravne dediščine, nov zakon pa je prinesel izrazito ekocentrično prakso varstva. Predavatelj bo skozi zgodovinski pregled razvoja varstvenih ciljev in naravovarstvene doktrine predstavil prednosti in slabosti obeh konceptov in zagovarjal tezo, da je za uspešno varstvo ne le možno ampak tudi nujno sobivanje in prepletanje obeh konceptov, ki se v bistvu sploh ne izključujeta.
Torek, 20. april 2010 ob 19.15 uri v prostorih hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje dr. Luka Omladiča z naslovom Ekologija in filozofija. Ekozofija, kot je križanje ekološke in filozofske dimenzije imenoval Guattari, izhaja te naloge: okoljevarstvu in globalnim okoljskim problemom »velika politika« pristopa iz tehnokratske perspektive; kar je v dobi intenzivne tehnično-znanstvene transformacije Zemlje še bolj potrebno, pa je etično-politična artikulacija. Filozofska misel ekologije (če za heterogen kompleks znanstvenih, ekonomskih in socialnih pristopov k pojmu okolja vendarle uporabimo to ime) je po našem mnenju v tem trenutku k artikulaciji izzvana predvsem na dveh poljih. Prvo je vprašanje antropocentrizma, moralnega statusa ne-človeškega in utemeljitve (ali zavrnitve) moralne ter posledično politične odgovornosti človeka do narave. Drugo je vprašanje pravičnosti pri distribuciji in re-distribuciji naravnih virov. V Kopenhagnu je dogovor spodletel prav ob vprašanju pravičnosti, ki so ga zastavile nekatere države. Jasno se je pokazalo, da so najusodnejši okoljski izzivi povsem povezani z vprašanjem pravičnosti v »globalnem ekosistemu«.
Torek, 30. marec 2010 ob 19. uri v prostorih hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje dr.Petra Skoberneta z naslovom Natura 2000 - statičena li dinamičen način varstva narave.
Ponedeljek, 8. marec 2010 ob 19. uri v prostorih hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje nosi naslov Trajnostni razvoj med teorijo in prakso. Predava: mag. Matjaž Hribar. Trajnostno sonaravni razvoj je oblika razvoja, ki izhaja iz danosti in omejitev planetarnega življenjskega prostora. Ta prostor imenujemo enkrat narava drugič okolje. Vendar pri rabi obeh pojmov ne gre za golo poimenovanje, ampak za izpostavljanje določenih lastnosti prostora in s tem oblikovanje različnih predstav o prostoru. Na predavanju bomo predstavili pojmovno razliko med pojmom okolje in pojmom narava in kako ta razlika vpliva na razmerje med varovanjem in razvojem.
Ponedeljek, 4.februar 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje nosi naslov Snežnik: nekaj receptov kako pobudo za park globoko zamrzneš. Predavateljici: mag.Breda Ogorelec in mag.Špela Habič.
Ponedeljek, 7.december 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z video projekcijo nosi naslov “Ljubljansko barje - krajinski park”. Predavatelj: Ivo A. Božič. Predavanje z video projekcijo predstavi Ljubljansko barje in njegov živi svet, še zlasti svet ptičev, njihovo sedanjost in prihodnost ter še posebej človekov odnos do tega dela narave. Predavatelj se bo dotaknil tudi možnosti varovanja Barja, kakor tudi primernega, neškodljivega koriščenja Ljubljanskega barja s strani človeka (opazovanje in spoznavanje, ekstenzivno kmetovanje, neškodljive oblike rekreacije ipd.) in možnosti ohranjanja za naše zanamce.
Ponedeljek, 9. november 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom Naravovarstvo in vključevanje javnosti v procese odločanja: primer Krajinskega parka Goričko. Predavala bo dr.Romina Rodela, Univerza v Novi Gorici. Predstavljena bodo izhodišča participacije, oz. vključevanja javnosti v procese odločanja, s poudarkom na naravovarstvu. Izpostavljena bo vloga dialoga politika-stroka-javnost za uspešno izvajanje naravovarstvenih ciljev in se bomo dotaknili vprašanj kot so: zakaj vključevanje javnosti pridobiva čedalje večjo težo v akademskih in političnih sferah?; kako se vključevanje bolj konkretno sploh izvaja?; in s katerimi težavami se najpogosteje srečujemo?. V razpravi se bo predavateljica posvetila slovenski praksi vključevanja javnosti. Predstavila bo študijski primer Krajinskega parka Goričko in izhodišča projekta TransEcoNet.
Ponedeljek, 23. marec 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom Drevesa kot naravne vrednote in naša dediščina. Predavateljica: mag. Špela Habič. Izmed vseh zvrsti naravnih vrednot, kot jih opredeljuje Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, so drevesa prav posebna. Drevesne naravne vrednote so posamezni osebki različnih vrst, so živi organizmi, ki rastejo in umirajo, so del narave, samosevci ali del urbanega okolja, posajeni. Ljudje gledamo nanje iz vidika uporabnosti, jih občudujemo zaradi mogočnosti, častimo in nanje vežemo spomine. Specifičnim lastnostim dreves kot naravnih vrednot je v naši zakonodaji posvečeno premalo pozornosti. Posledica tega pa so tudi težave pri vrednotenju dreves. Na predavanju bo predstavljen predlog sistema kriterijev in meril za vrednotenje izjemnih dreves v Sloveniji, izdelan na podlagi ovrednotenih podatkov o drevesih, ki so naravne vrednote. Na podlagi stanja in izkušenj iz Notranjske bo avtorica predstavila tudi več predlogov za bolj učinkovito evidentiranje izjemnih dreves ter njihovo ohranjanje in varstvo. Spremljajoči dogodek bo otvoritev razstave Vaške lipe na Pivškem. Avtorji: Magda Peršič, Notranjski muzej Postojna, mag. Špela Habič, Zavod za gozdove Slovenije ter David Fučka, Zavod RS za varstvo narave. Razstava prikazuje mnogoteri kulturni in naravovarstveni pomen starodavnih lip, ki že stoletja rastejo v vaseh na Pivškem in imajo prav poseben pomen. Pod lipami se je odvijalo javno vaško življenje. Ljudje so se družili, praznovali, si izmenjevali informacije, opravljali skupna dela, se posvetovali in celo razglašali sodbe. Sodoben način življenja je večino tega potisnil v spomin starejših domačinov. Zgodbe o življenju pod lipami v pivških vaseh zato prikazujemo na razstavi – sedaj, ko jim je mogoče še prisluhniti in so tudi starodavne lipe še med nami.
Ponedeljek, 9. marec 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom BIOTSKA PESTROST IN VARSTVO NARAVE NA MADAGASKARJU. Predava mag. Barbara Vidmar. Kako varujejo naravo na četrtem največjem otoku na svetu, na katerem živi osemdeset odstotkov endemičnih živalskih in rastlinskih vrst, rastejo na glavo postavljena drevesa in edina trnasta puščava na svetu? Avtorica si je ogledala Madagaskar z očmi biologinje in naravovarstvenice. Na otoku se je zaradi zgodnje ločitve in izolacije od enotne celine Afrike razvilo povsem samosvoje rastlinstvo in živalstvo. Najbolj zanimivi so gotovo lemurji, skupina polopic, ki jih najdemo le na Madagaskarju. Pozornosti pa si zaslužijo tudi kameleoni (kar 140 različnih vrst!), gekoni, metulji, ptice in podvodni svet. Številni so se ujeli v objektiv njene kamere in fotoaparata. Zanemarila ni niti rastlin, čeprav nekatere spominjajo na hobotnico ali slonjo nogo. Madagaskar je žal tudi ena najrevnejših držav na svetu. Kako uskladiti potrebe preživetja ljudi in obenem uresničiti cilje ohranjanja edinstvene narave na svetu? To bomo skušali dognati na ponedeljkovem predavanju.
Ponedeljek, 16. februar 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom DREVO KOT DVOPOMENSKA DEDIŠČINA. Predava mag. Mateja Šmid Hribar. Drevesa so v zgodovini človeštva odigrala pomembno materialno in nematerialno vlogo, odnos do njih pa se je tekom časa in znotraj različnih kultur spreminjal. Ker imajo drevesa daljšo življenjsko dobo kot človek in ker so s koreninami vezana na določen prostor, se je med drevesom in človekom spletla posebna vez. Na določena drevesa, zasajena ob različnih priložnostih, je bil človek še posebno navezan in ponosen. Taka drevesa imajo v prostoru posebno vlogo, predstavljajo nosilce kulturnega izročila in jih tudi uvrščamo med drevesno dediščino. Kljub temu pa so v trenutnem sistemu vrednotenja drevesnih naravnih vrednot zaradi nedefiniranih in nekonsistentnih kriterijev prav taka drevesa večkrat prezrta. Namen predavanja je pokazati, da imajo drevesa dvojno razsežnost (poleg naravne tudi kulturno), kar je potrebno upoštevati pri celostnem vrednotenju drevesne dediščine. Na primeru različnih dreves, ki rastejo na območju predvidenega parka Karavanke Natura 2000 bomo nakazali in opredelili kriterije, ki zajemajo tako materialne kot tudi nematerialne vidike drevesa, in ki imajo pri vrednotenju dreves pomembno vlogo.
Ponedeljek, 19. januar 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom ŽIVETI Z NARAVO, ŽIVETI S SMISLOM. Dr. Gregor Torkar bo predstavil nekatera izhodišča svoje doktorske disertacije. Naslov predavanja obeta romantično in poduhovljeno razpravo o človekovem odnosu z naravo, kar pa je povsem v nasprotju s ciljem, ki ga predavatelj zasleduje. Razprava bo temeljila na teoretičnih osnovah eksistencialne filozofije in Franklove logoterapije. V razpravi se bo predavatelj posvetili človekovi pozicioniranosti v naravi in njemu lastni duhovni dimenziji. Razprava išče odgovore na nekatera temeljna vprašanja človekovega odnosa do narave v sodobni družbi. Naravovarstveno vzgojo opredeli kot pomemben element (naravne) selekcije in obstoja človečnosti.
Ponedeljek, 22. december 2008 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom REGISTRACIJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V LUČI VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE. Mag. Blaž Pipan bo predstavil uporabo matematičnih modelov za napovedovanje koncentracij aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) v tleh in pri spiranju v podtalnico. Na primeru dveh FFS-jev: Verita (aktivni snovi fosetil Al in fenamidon) in Poncho (aktivna snov klotianidin) je pokazano, da obstoječi FOCUS scenariji za presojo koncentracij ne zadoščajo za slovenske razmere. Pokaže se, da pri obeh FFS-jih lahko nastopijo koncentracije, ki presegajo dovoljene koncentracije aktivne snovi v izcedku večkratno. Od možnih modelov je bil izbran PELMO, ker omogoča najbolj enostaven vnos lastnih vhodnih podatkov za klimo in tla. Izbrani lokaciji sta bili Tešanovci in Kogel. Avtor posebej za potrebe varstva naravne dediščine opozori na dejstvo, da model PELMO omogoča zanesljivo presojo možnih koncentracij v tleh in izcedku in tako na neki izbrani lokaciji da odgovor ali izbrani FFS ogroža organizme v tleh in povzroča nedopustne koncentracije v izcedku.
Ponedeljek, 9. junij 2008 ob 19.uri v prostorih Hostla Celica Metelkova 8, Ljubljana. Občni zbor društva DONDES in predavanje z naslovom O NARAVI ARHITEKTURE: KAKO SESTOPITI NA RAVEN NARAVE?, predava Janko Rožič. Osnovna tema predavanja bo odnos sodobnega človeka do narave, ki je skozi civilizacijo, dosegel tisto stopnjo odtujenosti, da celo naravne vire, največje bogastvo Zemlje imenuje surovine. Že poimenovanje, ne samo ravnanje, kaže kako grob in surov odnos ima do narave. Nasprotno pa je kultura, od prve agrikulture naprej, gojenje in negovanje tistih razmerij, ki omogočajo sožitje človeka z naravo. V času , ko se podnebne spremembe, pomori čebel in druge katastrofe, ki niso več samo naravne, kažejo tudi kot posledice človekovih ravnanj, teh odnosov ni dobro več zaostrovati, temveč izostriti. Kar so zgodovinski viri za preteklost, so naravni viri za prihodnost in izviri za sedanjost. Kultura je več kot samo orodje in arhitektura več kot ogrodje za uglasitev človeka z naravo, v tem je tista presežnost, ki ni podvržena minljivosti, temveč trajanju, in ji je že Plečnik rekel večnostna.
Ponedeljek, 28. april 2008 ob 19.uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom DIVJINA V EVROPI IN NJENO OHRANJANJE, predava Marjeta Keršič Svetel. Kako se je razvijal koncept divjine, ki je značilen za »zahodno civilizacijo«, mnogim drugim kulturnim krogom pa je popolnoma tuj? Kako divjino opredeljuje sodobna naravovarstvena stroka? Kako posamezne države varujejo divjino? Kakšen je sploh pomen divjine v 21. stoletju - gre le za preživet, romantičen koncept, ali pa za kakovost prostora, ki je pomembna za ohranitev življenja na Zemlji? Kako je dandanes z divjino v Evropi? Je lahko zavarovana divjina razvojni vir? In naposled - ali v Sloveniji še lahko govorimo o območjih z lastnostmi divjine? Predavanje bo razgrnilo našteta vprašanja, na katera so odgovore iskali tudi udeleženci mednarodnega posvetovanja o ohranjanju divjine v Evropi, ki ga je novembra 2007 organiziral Forum za okoljsko tehniko Aldo Leopold.
Ponedeljek, 25. februar 2008 ob 19.uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom VELIKE ZVERI V SLOVENIJI, predava Miha Krofel, Društvo Dinaricum. Predstavljene bodo osnovne značilnosti velikih zveri, ki živijo v Sloveniji: rjavi medved, volk, zlati šakal in evrazijski ris. Osredotočili se bomo predvsem na njihovo vlogo v naravnih ekosistemih, trenutno stanje populacij v Sloveniji, prikazani pa bodo tudi najnovejši rezultati raziskav, ki trenutno potekajo pri nas: od spremljanja živali s pomočjo radijskih ovratnic do genetskih analiz. Sreda, 19. december 2007 ob 19.30 v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana.
Predavanje z naslovom NARAVOVARSTVENO VREDNOTENJE FLIŠNIH KLIFOV, mag.Barbara Vidmar. Predavanju bo sledilo prednovoletno srečanje članov društva DONDES. V predavanju bo predavateljica predstavila najpomembnejše zaključke svojega magistrskega dela. V delu je opisala in ovrednotila pojav flišnih obmorskih klifov med Izolo in Strunjanom na ravni posameznih rastlin, rastlinskih združb, habitatnih tipov in krajine. S kompleksnim naravovarstvenim vrednotenjem je ugotovila, da je biotska raznovrstnost predvsem izražena na ravni vrst in ekosistemov.
