januar 2020
vabilo na predavanje
ANALIZA MIKROPLASTIKE V IZBRANIH POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH KRAŠKIH VODAH
DONDES vas vabi na predavanje Lare Valentič, mlade raziskovalke na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna, ki nam bo v sredo, 29. januarja 2020, ob 18.30 uri v prostorih Hostla Celica, predstavila predavanje z naslovom: Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških izvirih.
Proizvodnja sintetičnih polimerov - plastike, se je začela pred več kot stoletjem in že dosega 311 milijonov ton letno, obenem pa predstavlja najhitreje rastočo obliko onesnaževanja planeta. Odpadna plastika se akumulira v okolju v »vročih točkah« odpadkov oziroma »otokih smeti«, ki vsebujejo tudi več kot 3,5 milijona kosov odpadkov na km2.
Dosedanje raziskave problema mikroplastike so se večinoma osredotočile na morja in oceane, zelo malo pa je znanega o onesnaženju z mikroplastiko v ostalih okoljih in ekosistemih. Raziskav in analiz v kraškem ekosistemu do sedaj sploh še niso opravili, zato je raziskava o prisotnosti mikroplastike v kraškem okolju na Postojnskem in Škocjanskem, ki jo je opravila Lara Valentič, prva tovrstna raziskava na svetu.
Lara Valentič je na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna zaposlena od oktobra 2018. V okviru doktorskega študija bo že opravljeno raziskavo o mikroplastiki v kraškem okolju še nadgradila. Od 2018 je članica Postojnskega društva Drobnovratnik, z jamami pa je povezana že od študija naprej, ko je opravljala delo turističnega vodnika v Škocjanskih jamah.
Tokratno predavanje se ukvarja z ogrožanjem jamskega sveta in lahko se bomo vprašali kje smo z zavarovanjem jam in jamske flore in favne in kaj se je v zadnjih sto letih spremenilo. V teh dneh namreč praznujemo 100-letnico Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 20. 1. 1920 je Odsek za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v kraljevini SHS predložil Spomenico Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Gre za prvi celostni slovenski naravovarstveni program. Spomenica je med drugim vsebovala tudi konkretne zahteve s 4 obrazloženimi zahtevami: • zavarovanje območij (med njimi Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer); • zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; • zavarovanje jam in jamske favne in flore in • popularizacija varstva narave.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
vabilo na predavanje
ANALIZA MIKROPLASTIKE V IZBRANIH POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH KRAŠKIH VODAH
DONDES vas vabi na predavanje Lare Valentič, mlade raziskovalke na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna, ki nam bo v sredo, 29. januarja 2020, ob 18.30 uri v prostorih Hostla Celica, predstavila predavanje z naslovom: Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških izvirih.
Proizvodnja sintetičnih polimerov - plastike, se je začela pred več kot stoletjem in že dosega 311 milijonov ton letno, obenem pa predstavlja najhitreje rastočo obliko onesnaževanja planeta. Odpadna plastika se akumulira v okolju v »vročih točkah« odpadkov oziroma »otokih smeti«, ki vsebujejo tudi več kot 3,5 milijona kosov odpadkov na km2.
Dosedanje raziskave problema mikroplastike so se večinoma osredotočile na morja in oceane, zelo malo pa je znanega o onesnaženju z mikroplastiko v ostalih okoljih in ekosistemih. Raziskav in analiz v kraškem ekosistemu do sedaj sploh še niso opravili, zato je raziskava o prisotnosti mikroplastike v kraškem okolju na Postojnskem in Škocjanskem, ki jo je opravila Lara Valentič, prva tovrstna raziskava na svetu.
Lara Valentič je na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna zaposlena od oktobra 2018. V okviru doktorskega študija bo že opravljeno raziskavo o mikroplastiki v kraškem okolju še nadgradila. Od 2018 je članica Postojnskega društva Drobnovratnik, z jamami pa je povezana že od študija naprej, ko je opravljala delo turističnega vodnika v Škocjanskih jamah.
Tokratno predavanje se ukvarja z ogrožanjem jamskega sveta in lahko se bomo vprašali kje smo z zavarovanjem jam in jamske flore in favne in kaj se je v zadnjih sto letih spremenilo. V teh dneh namreč praznujemo 100-letnico Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 20. 1. 1920 je Odsek za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v kraljevini SHS predložil Spomenico Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Gre za prvi celostni slovenski naravovarstveni program. Spomenica je med drugim vsebovala tudi konkretne zahteve s 4 obrazloženimi zahtevami: • zavarovanje območij (med njimi Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer); • zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; • zavarovanje jam in jamske favne in flore in • popularizacija varstva narave.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
november 2019
Veliko novega o delfinih v Jadranskem morju
Na predavanju, ki nam ga je v okviru cikla Narava kot vrednota, 25. novembra pripravil Tilen Genov iz društva Morigenos, smo izvedeli mnogo novega o delfinih, ki bivajo v našem delu Jadranskega morja. Predstavil nam je načine kako prepoznavajo delfine po obliki hrbtne plavuti in drugih znakih na njej, pa tudi po obrazih, kar je edinstvena metoda in je drugje v svetu še ne poznajo. Doslej so prepoznali in imajo evidentiranih okoli 150 delfinov. Vse to je mogoče le zato, ker imajo o delfinih v severnem Jadranu zelo veliko podatkov in fotografij, kar pa je rezultat intenzivnega spremljanja na obali in na morju in opravljenih veliko prostovoljskih ur dela. Predstavil nam je dnevno dinamiko delfinov, kako se združujejo v tako imenovano »jutranjo« in »popoldansko« skupino in kaj so viri njihove ogroženosti, tako neposredne (promet in ribolov), pa tudi ogroženost, ki je vidna na daljši rok (onesnaženost vode z različnimi kemikalijami, predvsem PCB).
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Veliko novega o delfinih v Jadranskem morju
Na predavanju, ki nam ga je v okviru cikla Narava kot vrednota, 25. novembra pripravil Tilen Genov iz društva Morigenos, smo izvedeli mnogo novega o delfinih, ki bivajo v našem delu Jadranskega morja. Predstavil nam je načine kako prepoznavajo delfine po obliki hrbtne plavuti in drugih znakih na njej, pa tudi po obrazih, kar je edinstvena metoda in je drugje v svetu še ne poznajo. Doslej so prepoznali in imajo evidentiranih okoli 150 delfinov. Vse to je mogoče le zato, ker imajo o delfinih v severnem Jadranu zelo veliko podatkov in fotografij, kar pa je rezultat intenzivnega spremljanja na obali in na morju in opravljenih veliko prostovoljskih ur dela. Predstavil nam je dnevno dinamiko delfinov, kako se združujejo v tako imenovano »jutranjo« in »popoldansko« skupino in kaj so viri njihove ogroženosti, tako neposredne (promet in ribolov), pa tudi ogroženost, ki je vidna na daljši rok (onesnaženost vode z različnimi kemikalijami, predvsem PCB).
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
november, 2019
DELFINI OB SLOVENSKI OBALI: RAZISKOVANJE, VARSTVO IN PRESENETLJIVA SPOZNANJA
Predavanje o delfinih v slovenskem morju bo potekalo v ponedeljek, 25. novembra 2019 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica (Metelkova ulica 8, Ljubljana).
Delfini so zelo drugačni od nas, a so nam vendarle v marsičem zelo podobni. Čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bolj sorodni ljudem kot ribam. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, a do pred kratkim sploh nismo vedeli, da jih imamo tudi v Sloveniji, pred lastnim pragom. V predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov ob slovenski obali, grožnje, s katerimi se soočajo, ter nekatera zanimiva in nepričakovana spoznanja. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena izmed najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju, ter zakaj jo je vredno varovati.
Tilen Genov je morski biolog, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem morskih sesalcev in varstvom morja. Je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce, asistent na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem ter doktorski študent na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z raziskovanjem morskih sesalcev se ukvarja več kot 20 let, preučeval pa jih je med drugim v Sredozemskem, Rdečem, Arabskem in Severnem morju, ter v Atlantskem in Indijskem oceanu. Njegova področja dela so predvsem preučevanje velikosti in dinamike populacij kitov in delfinov, prostorsko modeliranje, analize socialne strukture ter vplivi človeških aktivnosti na morske sesalce. Je slovenski predstavnik Evropskega združenja za kite in delfine ter član različnih delovnih teles kot je npr. Skupina strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group).
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
DELFINI OB SLOVENSKI OBALI: RAZISKOVANJE, VARSTVO IN PRESENETLJIVA SPOZNANJA
Predavanje o delfinih v slovenskem morju bo potekalo v ponedeljek, 25. novembra 2019 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica (Metelkova ulica 8, Ljubljana).
Delfini so zelo drugačni od nas, a so nam vendarle v marsičem zelo podobni. Čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bolj sorodni ljudem kot ribam. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, a do pred kratkim sploh nismo vedeli, da jih imamo tudi v Sloveniji, pred lastnim pragom. V predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov ob slovenski obali, grožnje, s katerimi se soočajo, ter nekatera zanimiva in nepričakovana spoznanja. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena izmed najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju, ter zakaj jo je vredno varovati.
Tilen Genov je morski biolog, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem morskih sesalcev in varstvom morja. Je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce, asistent na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem ter doktorski študent na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z raziskovanjem morskih sesalcev se ukvarja več kot 20 let, preučeval pa jih je med drugim v Sredozemskem, Rdečem, Arabskem in Severnem morju, ter v Atlantskem in Indijskem oceanu. Njegova področja dela so predvsem preučevanje velikosti in dinamike populacij kitov in delfinov, prostorsko modeliranje, analize socialne strukture ter vplivi človeških aktivnosti na morske sesalce. Je slovenski predstavnik Evropskega združenja za kite in delfine ter član različnih delovnih teles kot je npr. Skupina strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group).
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
oktober, 2019
POROD, EVOLUCIJA IN SODOBNE ŽENSKE: IZ NAROČJA NARAVE V ZIBELKO KULTURE
V okviru cikla Narava kot vrednota bo v ponedeljek, 21. oktobra ob 18. uri v prostorih Hostla Celica potekalo predavanje z naslovom Porod, evolucija in sodobne ženske: iz naročja narave v zibelko kulture. Na predavanju nam bo naša članica dr. Zalka Drglin osvetlila potrebe porodnice, primarne potrebe novorojenčka in vzorce rojevanja v prvobitnih družbah. Smo sredi paradigmatske spremembe: odpira se izjemna priložnost, da obudimo starodavno modrost rojevanja, ki se opira na zmožnosti žensk in dojenčkov ter jo združimo z dosežki moderne medicine in babištva ter sodobno tehnologijo za zdrav in osrečujoč začetek družinskega življenja. Ogledali si bomo, kako je z rojstvom mladičev pri nekaterih živalskih vrstah, in izbrane primere porodnega vedenja višje razvitih sesalcev (sesalk). Odgovorili si bomo na nekatera vprašanja, kot na primer - Je naravni porod mit? Se lahko še opremo na biološki vzorec rojevanja? Kaj se je z obporodno hormonsko fiziologijo zgodilo v milijonih let evolucije?
Dr. Zalka Drglin je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, vodja programov pri Združenju Naravni začetki (www.mamazofa.org), svetovalka za obporodne duševne stiske, avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, predavateljica in prevajalka. Med drugim je napisala znanstveno publikacijo Rojstna hiša: Kulturna anatomija poroda, poglavja v znanstveni monografiji Rojstna mašinerija: Obporodne vednosti in prakse na Slovenskem, ki jo je tudi uredila, prevedla je priročnika Modrost rojevanja in Moj porodni načrt. Je tudi soavtorica dveh celovečernih dokumentarnih filmov o starševstvu Postaja in Naročje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
POROD, EVOLUCIJA IN SODOBNE ŽENSKE: IZ NAROČJA NARAVE V ZIBELKO KULTURE
V okviru cikla Narava kot vrednota bo v ponedeljek, 21. oktobra ob 18. uri v prostorih Hostla Celica potekalo predavanje z naslovom Porod, evolucija in sodobne ženske: iz naročja narave v zibelko kulture. Na predavanju nam bo naša članica dr. Zalka Drglin osvetlila potrebe porodnice, primarne potrebe novorojenčka in vzorce rojevanja v prvobitnih družbah. Smo sredi paradigmatske spremembe: odpira se izjemna priložnost, da obudimo starodavno modrost rojevanja, ki se opira na zmožnosti žensk in dojenčkov ter jo združimo z dosežki moderne medicine in babištva ter sodobno tehnologijo za zdrav in osrečujoč začetek družinskega življenja. Ogledali si bomo, kako je z rojstvom mladičev pri nekaterih živalskih vrstah, in izbrane primere porodnega vedenja višje razvitih sesalcev (sesalk). Odgovorili si bomo na nekatera vprašanja, kot na primer - Je naravni porod mit? Se lahko še opremo na biološki vzorec rojevanja? Kaj se je z obporodno hormonsko fiziologijo zgodilo v milijonih let evolucije?
Dr. Zalka Drglin je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, vodja programov pri Združenju Naravni začetki (www.mamazofa.org), svetovalka za obporodne duševne stiske, avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, predavateljica in prevajalka. Med drugim je napisala znanstveno publikacijo Rojstna hiša: Kulturna anatomija poroda, poglavja v znanstveni monografiji Rojstna mašinerija: Obporodne vednosti in prakse na Slovenskem, ki jo je tudi uredila, prevedla je priročnika Modrost rojevanja in Moj porodni načrt. Je tudi soavtorica dveh celovečernih dokumentarnih filmov o starševstvu Postaja in Naročje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oktober 2019
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK GORIČKO – vabilo
Društvo DONDES in Društvo Drobnovratnik Postojna ponovno organizirata skupno ekskurzijo. Tokrat se bomo odpravili v Krajinski park Goričko v soboto, 19. oktobra 2019.
Kot pravijo na spletnih straneh Krajinskega parka Goričko, je bogastvo narave na območju parka odraz velike pestrosti življenjskih prostorov v mozaični kulturni krajini.
Predviden je naslednji program:
Odhod avtobusa bo v soboto, 19. 10. 2019 ob 7:00 uri iz Postojne (parkirišče pred Primorko). Ob 7. 40 uri pobira avtobus potnike v Ljubljani, na parkirišču na Dolgem mostu. Nazaj domov se bomo odpravili okoli 18. ure. Predvideni prihod v Ljubljano ob 20:20, v Postojno ob 21:00.
Priporočamo terensko obutev in oblačila, primerna vremenski napovedi. Sprehodi in ogledi niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila pa priporočamo, da vzamete na pot nekaj pijače in malico. Prijavite se na spletni naslov društva: dondeslovenija@gmail.com do petka, 11. oktobra 2019. Vabljeni.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK GORIČKO – vabilo
Društvo DONDES in Društvo Drobnovratnik Postojna ponovno organizirata skupno ekskurzijo. Tokrat se bomo odpravili v Krajinski park Goričko v soboto, 19. oktobra 2019.
Kot pravijo na spletnih straneh Krajinskega parka Goričko, je bogastvo narave na območju parka odraz velike pestrosti življenjskih prostorov v mozaični kulturni krajini.
Predviden je naslednji program:
- pot nas bo vodila v Mursko Soboto, od tu v Kančevce, kjer si bomo ogledali razstavo PreŽiveti z netopirji pri Domu duhovnosti. Pokukali bomo tudi v cerkev sv. Benedikta;
- nato bomo pot nadaljevali v Križevce, kjer si bomo ogledali 700 let star Tetanji kostanj, ki sodi med najdebelejša drevesa v Sloveniji;
- sledil bo ogled posestva Mala rosa v Stanjevcih, kjer nam bodo pripravili degustacijo domačih dobrot (pogačice z zeliščnim namazom, čaji, likerji, limonada), vse sestavine so pridelane v Krajinskem parku Goričko;
- na kratko se bomo ustavili pri spomeniku stratosfercem – balonarjem v Ženavljah;
- sledila bo pot proti sedežu Krajinskega parka. Grad Grad je eden najobsežnejših grajskih kompleksov pri nas. Ogledali si bomo delavnice domačih obrti in predstavitev lokalnih posebnosti Goričkega. Sledilo bo potovanje v središče Zemlje - vulkan, ki ga omogočajo v doživljajskem parku Vulkanija.
Odhod avtobusa bo v soboto, 19. 10. 2019 ob 7:00 uri iz Postojne (parkirišče pred Primorko). Ob 7. 40 uri pobira avtobus potnike v Ljubljani, na parkirišču na Dolgem mostu. Nazaj domov se bomo odpravili okoli 18. ure. Predvideni prihod v Ljubljano ob 20:20, v Postojno ob 21:00.
Priporočamo terensko obutev in oblačila, primerna vremenski napovedi. Sprehodi in ogledi niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila pa priporočamo, da vzamete na pot nekaj pijače in malico. Prijavite se na spletni naslov društva: dondeslovenija@gmail.com do petka, 11. oktobra 2019. Vabljeni.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Udeleženke ekskurzije
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
september, 2019
OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES je 10. septembra, za konec poletja, organiziralo voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Vreme nam je odlično služilo, sonček nas je grel ves čas sprehoda.
Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je ostala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Ob 16. 30 uri smo se zbrali na parkirišču poleg jezera in na začetku nam je več o samem zadrževalniku, namenu izgradnje, velikosti in načinu delovanja povedal rečni nadzornik Igor Lampič. V nadaljevanju smo se sprehodili okoli jezera, pri čemer nam je rastlinski svet predstavila Alenka Mihorič, Metod Rogelj s kranjske enote ZRSVN pa je predstavil naravovarstveni pomen jezera. Samo območje, kot umetno vodno telo, ni pod zaščito ZRSVN. Za bolj natančno poznavanje območja, katere živalske in rastlinske vrste živijo ob in v Gradiškem jezeru, pa bi bilo nujno opraviti monitoring. Gradiško jezero je zanimiva točka za okoliške prebivalce, ki ga uporabljajo za sprehode in drugo rekreacijo. Zato bi bilo škoda, če bi občini Moravče in Lukovica jezero želele preveč izkoristiti v turistične namene. Tako Igor Lampič kot Metod Rogelj in udeleženca ekskurzije iz Ribiške družine Domžale so opozorili na močno nanašanje proda v vodotoku, kar niža strugo potoka Drtijščice. Rečni nadzornik pa je opozoril še na slabo delujočo čistilno napravo občine Moravče, ne le, da se občasno širijo neprijetne vonjave, dolgoročno to vodi v evtrofikacijo jezera in težave povezane s tem (cvetenje alg, neprijetne vonjave, pomanjkanje kisika v jezeru…). Sprehod se je malenkost potegnil in tako smo končali v večernem mraku.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES je 10. septembra, za konec poletja, organiziralo voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Vreme nam je odlično služilo, sonček nas je grel ves čas sprehoda.
Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je ostala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Ob 16. 30 uri smo se zbrali na parkirišču poleg jezera in na začetku nam je več o samem zadrževalniku, namenu izgradnje, velikosti in načinu delovanja povedal rečni nadzornik Igor Lampič. V nadaljevanju smo se sprehodili okoli jezera, pri čemer nam je rastlinski svet predstavila Alenka Mihorič, Metod Rogelj s kranjske enote ZRSVN pa je predstavil naravovarstveni pomen jezera. Samo območje, kot umetno vodno telo, ni pod zaščito ZRSVN. Za bolj natančno poznavanje območja, katere živalske in rastlinske vrste živijo ob in v Gradiškem jezeru, pa bi bilo nujno opraviti monitoring. Gradiško jezero je zanimiva točka za okoliške prebivalce, ki ga uporabljajo za sprehode in drugo rekreacijo. Zato bi bilo škoda, če bi občini Moravče in Lukovica jezero želele preveč izkoristiti v turistične namene. Tako Igor Lampič kot Metod Rogelj in udeleženca ekskurzije iz Ribiške družine Domžale so opozorili na močno nanašanje proda v vodotoku, kar niža strugo potoka Drtijščice. Rečni nadzornik pa je opozoril še na slabo delujočo čistilno napravo občine Moravče, ne le, da se občasno širijo neprijetne vonjave, dolgoročno to vodi v evtrofikacijo jezera in težave povezane s tem (cvetenje alg, neprijetne vonjave, pomanjkanje kisika v jezeru…). Sprehod se je malenkost potegnil in tako smo končali v večernem mraku.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
september 2019
VODEN OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES za konec letošnjega poletja organizira voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je postala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Na sprehod po okolici jezera se bomo odpravili v torek, 10. septembra 2019, ko se ob 16. 30 uri dobimo na parkirišču poleg jezera.
Na ogledu nas bodo vodili Alenka Mihorič, ki bo predstavila rastlinski svet, Metod Rogelj, ki bo predstavil naravovarstveni pomen jezera in Igor Lampič, rečni nadzornik.
Ssvojo udeležbo potrdite do petka 6. septembra 2019 na mail društva: dondeslovenija@gmail.com. Ogled bo trajal okoli 2 uri, v primeru slabega vremena pa bo ekskurzija prestavljena.
Alenka Mihorič je že okoli 15 let ljubiteljska botaničarka in članica Botaničnega društva Slovenije. Doma je v bližini Gradiškega jezera in ga zato pozna v vseh letnih časih. O območju jezera ima dokumentiranega veliko fotografskega gradiva, na ogledu pa nas bo opozorila na rastlinske zanimivosti Gradiškega jezera.
Metod Rogelj je vodja Območne enote Kranj Zavoda RS za varstvo narave. Območje Gradiškega jezera sodi v pristojnost njihove enote in nam bo lahko več povedal o ekosistemskih značilnostih jezera, naravovarstvenem pomenu območja in o težavah upravljanja jezera, ki je hkrati vodni objekt, ki varuje pred poplavami in habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Rečni nadzornik Igor Lampič je uslužbenec podjetja Hidrotehnik, d.d., ki zadrževalnik upravlja in bo predstavil njegovo umestitev in pomen v prostoru s stališča poplavne varnosti.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VODEN OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES za konec letošnjega poletja organizira voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je postala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Na sprehod po okolici jezera se bomo odpravili v torek, 10. septembra 2019, ko se ob 16. 30 uri dobimo na parkirišču poleg jezera.
Na ogledu nas bodo vodili Alenka Mihorič, ki bo predstavila rastlinski svet, Metod Rogelj, ki bo predstavil naravovarstveni pomen jezera in Igor Lampič, rečni nadzornik.
Ssvojo udeležbo potrdite do petka 6. septembra 2019 na mail društva: dondeslovenija@gmail.com. Ogled bo trajal okoli 2 uri, v primeru slabega vremena pa bo ekskurzija prestavljena.
Alenka Mihorič je že okoli 15 let ljubiteljska botaničarka in članica Botaničnega društva Slovenije. Doma je v bližini Gradiškega jezera in ga zato pozna v vseh letnih časih. O območju jezera ima dokumentiranega veliko fotografskega gradiva, na ogledu pa nas bo opozorila na rastlinske zanimivosti Gradiškega jezera.
Metod Rogelj je vodja Območne enote Kranj Zavoda RS za varstvo narave. Območje Gradiškega jezera sodi v pristojnost njihove enote in nam bo lahko več povedal o ekosistemskih značilnostih jezera, naravovarstvenem pomenu območja in o težavah upravljanja jezera, ki je hkrati vodni objekt, ki varuje pred poplavami in habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Rečni nadzornik Igor Lampič je uslužbenec podjetja Hidrotehnik, d.d., ki zadrževalnik upravlja in bo predstavil njegovo umestitev in pomen v prostoru s stališča poplavne varnosti.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
julij 2019
VLOŽENA POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI INTERVENTNEGA ZAKONA O ODVZEMU RJAVEGA MEDVEDA IN VOLK IZ NARAVE
Kot je znano se je situacija na področju upravljanja z rjavim medvedom in volkom spomladi 2019 na terenu začela zaostrovati in kot končna točka zaostrovanja je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19). Glede na naše predhodno delovanje na področju urejanja odstrela volka iz narave smo se skupaj s PIC odločili, da na Ustavno sodišče vložimo pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona. Pobuda je bila vložena zato, ker menimo, da je način urejanja odstrela medvedov in volkov z interventnim zakonom, glede na to, da v slovenskem pravnem redu že obstaja zakonsko urejen sistem odstrela, protiustaven. Agencija RS za okolje lahko v primeru konflikta med zverjo in človekom po trenutno veljavni zakonodaji izda dovoljenje za odstrel posameznega osebka, kar smo vselej podpirali kot smiselno rešitev za konfliktne situacije v nasprotju z odstrelom vnaprej določene količine osebkov, ki se v praksi ni izkazal kot odgovor na posamezne škodne/konfliktne dogodke. V pobudi smo se opirali predvsem na mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, ki je že ugotovila protiustavnost interventnega zakona, preden je bil ta sprejet.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VLOŽENA POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI INTERVENTNEGA ZAKONA O ODVZEMU RJAVEGA MEDVEDA IN VOLK IZ NARAVE
Kot je znano se je situacija na področju upravljanja z rjavim medvedom in volkom spomladi 2019 na terenu začela zaostrovati in kot končna točka zaostrovanja je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19). Glede na naše predhodno delovanje na področju urejanja odstrela volka iz narave smo se skupaj s PIC odločili, da na Ustavno sodišče vložimo pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona. Pobuda je bila vložena zato, ker menimo, da je način urejanja odstrela medvedov in volkov z interventnim zakonom, glede na to, da v slovenskem pravnem redu že obstaja zakonsko urejen sistem odstrela, protiustaven. Agencija RS za okolje lahko v primeru konflikta med zverjo in človekom po trenutno veljavni zakonodaji izda dovoljenje za odstrel posameznega osebka, kar smo vselej podpirali kot smiselno rešitev za konfliktne situacije v nasprotju z odstrelom vnaprej določene količine osebkov, ki se v praksi ni izkazal kot odgovor na posamezne škodne/konfliktne dogodke. V pobudi smo se opirali predvsem na mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, ki je že ugotovila protiustavnost interventnega zakona, preden je bil ta sprejet.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. junij 2019
AKCIJA ODSTRANJEVANJA TUJERODNIH RASTLIN
DONDES se je pridružil akciji odstranjevanja tujerodnih rastlin, ki je bila pripravljena v okviru projekta LIFE ARTEMIS.
Zakaj akcije odstranjevanja?
V projektu LIFE ARTEMIS želimo prispevati k zmanjšanju pritiska tujerodnih vrst na domorodne vrste. Na primeru sodelovanja prostovoljcev pri omejevanju razširjanja invazivnih tujerodnih rastlin pa želimo predstaviti primer dobre prakse vključevanja lokalnega prebivalstva v reševanje tovrstne problematike.
Za območje delovanja smo si izbrali Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Park je za prebivalce prestolnice priljubljen prostor za rekreacijo, sprostitev in uživanje v naravi in so z njim in spremembami v njem dobro seznanjeni.
Aktivnosti izvajamo dvakrat na leto z organiziranjem akcij odstranjevanja tujerodnih rastlin, na katere povabimo prostovoljce in širšo javnost. Izurjeni prostovoljci so v letu 2017 aktivno sodelovali tudi pri popisu tujerodnih rastlinskih vrst znotraj krajinskega parka. To je bila osnova za ukrepanje. V letošnjem letu pa nadaljujemo z aktivnostmi in 8. junija 2019 smo akcijo odstranjevanja izvedli že tretjič. Na tokratni akciji smo se lotili tujerodnega grma – maackovega kosteničja.
Z vrta v gozd
Maackovo kosteničje (Lonicera maackii) je visok in razvejan listopadni grm. Gre za invazivno tujerodno rastlino iz Vzhodne Azije. Njeno invazivnost poznajo predvsem na vzhodu ZDA, kjer se razrašča in širi tudi v gozd. Listi so značilno jajčasti s priostrenim vrhom. Beli cvetovi so nameščeni v skupinah v zalistih. Zaradi lepega izgleda je priljubljena okrasna rastlina. A z vrtov so jo najverjetneje v naravna okolja zanesli ptiči, ki se hranijo z njenimi rdečkastimi plodovi. Razrašča se tudi vegetativno.
Rastlina je bila v Sloveniji v naravi prvič najdena prav v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Tudi to je bil razlog več, da smo jo dodali na seznam za ukrepanje. Ker uspeva le na nekaj rastiščih znotraj krajinskega parka, želimo s ponavljajočimi aktivnostmi izkoreniniti to tujerodno vrsto na tem območju in preprečiti njen negativen vpliv na naravo.
Uspešen boj z maackovim kosteničjem
Na tokratni akciji odstranjevanja smo se lotili maackovega kosteničja na dveh lokacijah in se razdelili v dve delovni skupini: prva je rastlino odstranjevala pri Mostecu, druga pa pri Koseškem bajerju.
Na lokaciji pri Mostecu je terenski ogled rastišč maackovega kosteničja razkril, da odstranjevanje velikih grmov ne bo lahka naloga. Zato nam je poleg 13 prostovoljcev pomagal tudi mini bager, ki ga je zagotovilo podjetje JP VOKA SNAGA. Z njim smo uspešno izkopali velike grme z večinskim delom korenin. Za odstranitev te rastline je namreč potrebna popolna odstranitev korenin, sicer rastline ponovno odženejo. Primerno ni niti rezanje, saj rastline potem iz korenin še močneje odženejo.
Izruvanih rastlin so se lotili prostovoljci, ki so večje grme razžagali na manjše dele ter jih naložili v velike bele vreče. Ves zbran material je bil nato odpeljan v uničenje. Po akciji smo poskrbeli tudi za očiščenje mehanizacije, saj lahko z delčki rastlin in plodov preko zemljine na kolesih invazivne tujerodne rastline raznosimo na nove lokacije.
V drugi skupini, pri Koseškem bajerju, je zaposlenim na projektu pomagalo 6 prostovoljcev. Zavihali so rokave in veliko manjših grmov uspešno izkopali ročno z lopatam ter posebnim orodjem za ruvanje lesnih rastlin.
Na akciji smo ponovno prišli do spoznanja, da je invazivk vedno več, kot jih pričakuješ. Tekom akcije se je namreč izkazalo, da je maackovo kosteničje številčnejše, kot smo ga zabeležili pri terenskem popisu in ogledu. Tako je druga skupina vse napore usmerila na to izbrano območje. Tudi te izruvane rastline so bile odpeljane v uničenje.
Aktivno sodelovanje prostovoljcev
Pri akciji je skupno sodelovalo 19 prostovoljcev, tudi predstavniki upravljavcev Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz JP VOKA SNAGA, člani društva Zeleni nadzorniki Ljubljane in društva DONDES. Naslednja akcija bo v septembru.
AKCIJA ODSTRANJEVANJA TUJERODNIH RASTLIN
DONDES se je pridružil akciji odstranjevanja tujerodnih rastlin, ki je bila pripravljena v okviru projekta LIFE ARTEMIS.
Zakaj akcije odstranjevanja?
V projektu LIFE ARTEMIS želimo prispevati k zmanjšanju pritiska tujerodnih vrst na domorodne vrste. Na primeru sodelovanja prostovoljcev pri omejevanju razširjanja invazivnih tujerodnih rastlin pa želimo predstaviti primer dobre prakse vključevanja lokalnega prebivalstva v reševanje tovrstne problematike.
Za območje delovanja smo si izbrali Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Park je za prebivalce prestolnice priljubljen prostor za rekreacijo, sprostitev in uživanje v naravi in so z njim in spremembami v njem dobro seznanjeni.
Aktivnosti izvajamo dvakrat na leto z organiziranjem akcij odstranjevanja tujerodnih rastlin, na katere povabimo prostovoljce in širšo javnost. Izurjeni prostovoljci so v letu 2017 aktivno sodelovali tudi pri popisu tujerodnih rastlinskih vrst znotraj krajinskega parka. To je bila osnova za ukrepanje. V letošnjem letu pa nadaljujemo z aktivnostmi in 8. junija 2019 smo akcijo odstranjevanja izvedli že tretjič. Na tokratni akciji smo se lotili tujerodnega grma – maackovega kosteničja.
Z vrta v gozd
Maackovo kosteničje (Lonicera maackii) je visok in razvejan listopadni grm. Gre za invazivno tujerodno rastlino iz Vzhodne Azije. Njeno invazivnost poznajo predvsem na vzhodu ZDA, kjer se razrašča in širi tudi v gozd. Listi so značilno jajčasti s priostrenim vrhom. Beli cvetovi so nameščeni v skupinah v zalistih. Zaradi lepega izgleda je priljubljena okrasna rastlina. A z vrtov so jo najverjetneje v naravna okolja zanesli ptiči, ki se hranijo z njenimi rdečkastimi plodovi. Razrašča se tudi vegetativno.
Rastlina je bila v Sloveniji v naravi prvič najdena prav v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Tudi to je bil razlog več, da smo jo dodali na seznam za ukrepanje. Ker uspeva le na nekaj rastiščih znotraj krajinskega parka, želimo s ponavljajočimi aktivnostmi izkoreniniti to tujerodno vrsto na tem območju in preprečiti njen negativen vpliv na naravo.
Uspešen boj z maackovim kosteničjem
Na tokratni akciji odstranjevanja smo se lotili maackovega kosteničja na dveh lokacijah in se razdelili v dve delovni skupini: prva je rastlino odstranjevala pri Mostecu, druga pa pri Koseškem bajerju.
Na lokaciji pri Mostecu je terenski ogled rastišč maackovega kosteničja razkril, da odstranjevanje velikih grmov ne bo lahka naloga. Zato nam je poleg 13 prostovoljcev pomagal tudi mini bager, ki ga je zagotovilo podjetje JP VOKA SNAGA. Z njim smo uspešno izkopali velike grme z večinskim delom korenin. Za odstranitev te rastline je namreč potrebna popolna odstranitev korenin, sicer rastline ponovno odženejo. Primerno ni niti rezanje, saj rastline potem iz korenin še močneje odženejo.
Izruvanih rastlin so se lotili prostovoljci, ki so večje grme razžagali na manjše dele ter jih naložili v velike bele vreče. Ves zbran material je bil nato odpeljan v uničenje. Po akciji smo poskrbeli tudi za očiščenje mehanizacije, saj lahko z delčki rastlin in plodov preko zemljine na kolesih invazivne tujerodne rastline raznosimo na nove lokacije.
V drugi skupini, pri Koseškem bajerju, je zaposlenim na projektu pomagalo 6 prostovoljcev. Zavihali so rokave in veliko manjših grmov uspešno izkopali ročno z lopatam ter posebnim orodjem za ruvanje lesnih rastlin.
Na akciji smo ponovno prišli do spoznanja, da je invazivk vedno več, kot jih pričakuješ. Tekom akcije se je namreč izkazalo, da je maackovo kosteničje številčnejše, kot smo ga zabeležili pri terenskem popisu in ogledu. Tako je druga skupina vse napore usmerila na to izbrano območje. Tudi te izruvane rastline so bile odpeljane v uničenje.
Aktivno sodelovanje prostovoljcev
Pri akciji je skupno sodelovalo 19 prostovoljcev, tudi predstavniki upravljavcev Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz JP VOKA SNAGA, člani društva Zeleni nadzorniki Ljubljane in društva DONDES. Naslednja akcija bo v septembru.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
29. april 2019
VABILO NA PREDAVANJE RIS V SLOVENIJI: rezultati raziskav in projekt za preprečitev izumrtja
DONDES v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje o risu, ki bo v ponedeljek, 6. maja 2019, ob 19. uri v prostorih Hostla Celica. Predaval bo doc. dr. Miha Krofel in predstavil rezultate o risu v Sloveniji in izvajanje projekta Lynx za preprečitev njihovega izumrtja.
Evrazijski ris je največja evropska mačka in pomemben del narave dinarskih gozdov. Slovenska populacija risa se hitro zmanjšuje in zato danes velja za avtohtono vrsto sesalca, ki je v Sloveniji najbolj ogrožena. Genetske analize kažejo, da je populacija brez hitrega ukrepanja obsojena na izumrtje. Na predavanju boste spoznali najzanimivejše ugotovitve večletnega raziskovanja risov v slovenskih gozdovih, kaj so razlogi za njihovo današnjo ogroženost, seznanili pa se boste lahko tudi z novim mednarodnim projektom LIFE Lynx, s katerim bodo slovenski strokovnjaki in lovci poskušali preprečiti izumrtje tega skrivnostnega plenilca.
Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na Leibniškem inštitutu za zoologijo in raziskovanje divjih živali (Leibniz Institute for Zoo and Wildlife Research, IZW) v Berlinu. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Med drugim sodeluje na več projektih posvečenim prostoživečim mačkam - evrazijskemu risu, leopardu, gepardu in snežnemu leopardu ter je tudi sodelavec na projektu LIFE Lynx. Je avtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig.
Predavanje bo potekalo v okviru LIFE projekta Lynx, ki ga financira EU.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA PREDAVANJE RIS V SLOVENIJI: rezultati raziskav in projekt za preprečitev izumrtja
DONDES v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje o risu, ki bo v ponedeljek, 6. maja 2019, ob 19. uri v prostorih Hostla Celica. Predaval bo doc. dr. Miha Krofel in predstavil rezultate o risu v Sloveniji in izvajanje projekta Lynx za preprečitev njihovega izumrtja.
Evrazijski ris je največja evropska mačka in pomemben del narave dinarskih gozdov. Slovenska populacija risa se hitro zmanjšuje in zato danes velja za avtohtono vrsto sesalca, ki je v Sloveniji najbolj ogrožena. Genetske analize kažejo, da je populacija brez hitrega ukrepanja obsojena na izumrtje. Na predavanju boste spoznali najzanimivejše ugotovitve večletnega raziskovanja risov v slovenskih gozdovih, kaj so razlogi za njihovo današnjo ogroženost, seznanili pa se boste lahko tudi z novim mednarodnim projektom LIFE Lynx, s katerim bodo slovenski strokovnjaki in lovci poskušali preprečiti izumrtje tega skrivnostnega plenilca.
Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na Leibniškem inštitutu za zoologijo in raziskovanje divjih živali (Leibniz Institute for Zoo and Wildlife Research, IZW) v Berlinu. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Med drugim sodeluje na več projektih posvečenim prostoživečim mačkam - evrazijskemu risu, leopardu, gepardu in snežnemu leopardu ter je tudi sodelavec na projektu LIFE Lynx. Je avtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig.
Predavanje bo potekalo v okviru LIFE projekta Lynx, ki ga financira EU.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
15. april 2019
Predavanje Jane Kus Veenvliet o tujerodnih vrstah na pragu slovenskih gozdov je bilo zanimivo in zaskrbljujoče hkrati. Kljub mnogim projektom osveščanja in odstranjevanja tujerodne vrste te vedno ogrožajo avtohtone predvsem rastlinske vrste, kar vodi v ogrožanje ekosistemov, saj določene rastlinske vrste popolnoma prerastejo območja. To se dogaja tudi v gozdovih, ki so po vremenskih ujmah še bolj občutljivi, in preprečujejo naravno pomlajevanje gozdov.
Na predavanju se nam je pridružila še Ana Tratnik iz Krajinskega parka Ljubljansko barje in nam na kratko predstavila projekt Sava Ties, ki se prav tako ukvarja s tujerodnimi vrstami.
V LIFE projekt Artemis se lahko vključite vsi:
Predavanje Jane Kus Veenvliet o tujerodnih vrstah na pragu slovenskih gozdov je bilo zanimivo in zaskrbljujoče hkrati. Kljub mnogim projektom osveščanja in odstranjevanja tujerodne vrste te vedno ogrožajo avtohtone predvsem rastlinske vrste, kar vodi v ogrožanje ekosistemov, saj določene rastlinske vrste popolnoma prerastejo območja. To se dogaja tudi v gozdovih, ki so po vremenskih ujmah še bolj občutljivi, in preprečujejo naravno pomlajevanje gozdov.
Na predavanju se nam je pridružila še Ana Tratnik iz Krajinskega parka Ljubljansko barje in nam na kratko predstavila projekt Sava Ties, ki se prav tako ukvarja s tujerodnimi vrstami.
V LIFE projekt Artemis se lahko vključite vsi:
- sporočajte podatke v aplikacijo invazivke (ogled aplikacije - https://www.tujerodne-vrste.info/projekt-life-artemis/informacijski-sistem-invazivke/)
- sodelujete v akciji Poišči tujerodno vrsto 2019 (jesenov ožig): 15. maj 2019
- sporočajte izkušnje glede metod odstranjevanja tujerodnih vrst (Tujerodni vedež): 1. maj 2019
- sodelujete na akciji odstranjevanja tujerodnih vrst v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: 8. junij 2019.
Udeleženci so prisluhnili predavanju in po koncu Jano V. Kus zasuli z vprašanji.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. april 2019
VABILO NA PREDAVANJE TUJERODNE VRSTE NA PRAGU SLOVENSKIH GOZDOV
Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) pripravlja v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota predavanje Jane Kus Veenvliet z naslovom - Tujerodne vrste na pragu slovenskih gozdov. Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 15. aprila 2019 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica (Metelkova ulica 8, Ljubljana).
Čeprav je dolgo veljalo, da so tujerodne vrste predvsem problem degradiranih območij, se v zadnjih letih širijo tudi v naših gozdovih. To je še pospešil žledolom leta 2014, mnoge tujerodne rastline pa so zanesli v gozd tudi ob kasnejši sanaciji z gozdno mehanizacijo. Kaj pomenijo tujerodne vrste za naše gozdove? Kaj lahko naredimo s tujerodnimi vrstami, ki so že zelo razširjene? Katere ukrepe načrtujejo v projektu LIFE ARTEMIS, da bi preprečili prihod novih invazivnih tujerodnih vrst v naše gozdove? Na ta vprašanja bo v predavanju odgovorila Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis, ki se že več kot desetletje posveča raziskovanju tujerodnih vrst in ozaveščanju o njihovi problematiki.
Predavanje bo potekalo v okviru projekta LIFE ARTEMIS, ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
26.3. 2019
Skupščina DONDES-a
DONDES je imel redno letno skupščino v torek, 26. marca ob 18. uri v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani. Na njej smo obravnavali poročilo o delu društva v 2018 in o finančnem poslovanju društva v 2018, opravili smo pogovor o poročilih, določili višino članarine, ki še naprej ostaja 25 evrov. Potrdili smo tudi program dela za 2019 in 2020. Če izpostavimo nekatere točke iz programa:
- spremljanje spreminjanja zakonodaje, predvsem Zakona o ohranjanju narave - Zakon o spremembah Zakona o ohranjanju narave (v normativnem programu vlade je kot skrajni rok sprejema zapisan 1.3.2020);
- aktivno sodelovanje z izvoljenimi predstavniki NVO v Svetu ministra (predlogi, stališča…);
- tradicionalna delovna akcija odstranjevanja tujerodnega grmastega slakovca v Ospu;
- sodelovanje pri delovnih akcijah, ki jih bo pripravil Krajinski park Tivoli, Šišenski hrib, Rožnik in ZRSVN OE Ljubljana;
- nadaljevanje predavanj v ciklu Narava kot vrednota (Jana Kus Veenvliet – projekt Artemis (tujerodne vrste v gozdu); dr. Miha Krofel - projekt LIFE Lynx; predavanje o Skupni kmetijski politiki EU in njenih vplivih na naravo in okolje; o mikroplastiki v jamah - Lara Valentič (Inštitut za varovanje Krasa, Postojna); mag. Hrvoje Oršanič, direktor ZRSVN – predstavitev dela in vizije ZRSVN; Metod Rogelj, delovanje ZRSVN OE Kranj, Zalka Drglin - predavanje o porodu kot prepletu narave in kulture, o vzorcih rojevanja, ki nas povezujejo s sesalci in prvobitnimi ljudstvi…);
- izvedli bomo nekaj ekskurzij, jesenska 2019 nas bo vodila v KP Goričko.
V okviru točke razno smo pogovor o Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Obravnavali smo predlog pripomb, ki jih je za vse članice mreže pripravil Plan B. Dodali smo še, da bi moral MOP, preden tako zaostri predlog pravilnika za podeljevanje statusa NVO financirati v veliko večji meri in da bi morala biti finančna sredstva lažje dostopna kot doslej. Dotaknili smo se sprememb Zakona o ohranjanju narave in delovanja Sveta ministra za okolje in prostor in kako bo z njim v prihodnje. Zaradi imenovanja novega ministra še ni bilo jasno ali bo svet deloval naprej. Naknadno je bilo sporočeno, da bo Svet ministra v enaki sestavi deloval tudi v prihodnje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Skupščina DONDES-a
DONDES je imel redno letno skupščino v torek, 26. marca ob 18. uri v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani. Na njej smo obravnavali poročilo o delu društva v 2018 in o finančnem poslovanju društva v 2018, opravili smo pogovor o poročilih, določili višino članarine, ki še naprej ostaja 25 evrov. Potrdili smo tudi program dela za 2019 in 2020. Če izpostavimo nekatere točke iz programa:
- spremljanje spreminjanja zakonodaje, predvsem Zakona o ohranjanju narave - Zakon o spremembah Zakona o ohranjanju narave (v normativnem programu vlade je kot skrajni rok sprejema zapisan 1.3.2020);
- aktivno sodelovanje z izvoljenimi predstavniki NVO v Svetu ministra (predlogi, stališča…);
- tradicionalna delovna akcija odstranjevanja tujerodnega grmastega slakovca v Ospu;
- sodelovanje pri delovnih akcijah, ki jih bo pripravil Krajinski park Tivoli, Šišenski hrib, Rožnik in ZRSVN OE Ljubljana;
- nadaljevanje predavanj v ciklu Narava kot vrednota (Jana Kus Veenvliet – projekt Artemis (tujerodne vrste v gozdu); dr. Miha Krofel - projekt LIFE Lynx; predavanje o Skupni kmetijski politiki EU in njenih vplivih na naravo in okolje; o mikroplastiki v jamah - Lara Valentič (Inštitut za varovanje Krasa, Postojna); mag. Hrvoje Oršanič, direktor ZRSVN – predstavitev dela in vizije ZRSVN; Metod Rogelj, delovanje ZRSVN OE Kranj, Zalka Drglin - predavanje o porodu kot prepletu narave in kulture, o vzorcih rojevanja, ki nas povezujejo s sesalci in prvobitnimi ljudstvi…);
- izvedli bomo nekaj ekskurzij, jesenska 2019 nas bo vodila v KP Goričko.
V okviru točke razno smo pogovor o Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Obravnavali smo predlog pripomb, ki jih je za vse članice mreže pripravil Plan B. Dodali smo še, da bi moral MOP, preden tako zaostri predlog pravilnika za podeljevanje statusa NVO financirati v veliko večji meri in da bi morala biti finančna sredstva lažje dostopna kot doslej. Dotaknili smo se sprememb Zakona o ohranjanju narave in delovanja Sveta ministra za okolje in prostor in kako bo z njim v prihodnje. Zaradi imenovanja novega ministra še ni bilo jasno ali bo svet deloval naprej. Naknadno je bilo sporočeno, da bo Svet ministra v enaki sestavi deloval tudi v prihodnje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
23. 1. 2019
AKCIJA V OSPU USPEŠNA
V tednu pred našo tradicionalno akcijo nas je malo presenetil sneg, vendar se je za soboto, 19. 1. 2019 vse dobro izšlo. Na Primorskem nas je pričakalo celo malo sonca in ne pretiran mraz, idealne razmere za delo. Najprej smo se seznanili in poklepetali ter popili jutranjo kavo. Bilo nas je veliko in zato smo se lahko razdelili v 2 skupini. Ena skupina je odšla na lokacijo grmastega slakovca pod Osapske stene in nadaljevala z odstranjevanjem invazivne vrste. Druga skupina pa se je odpeljala do Mišje peči, kjer je ob vznožju sten odstranjevala prav tako invazivni veliki pajesen, ki se zelo hitro širi po travnikih in pašnikih. Glede na število napolnjenih vreč z odpadnim materialom, sta bili obe skupini zelo uspešni. Delovni akciji so se pridružili tudi študenti Višje strokovne šole Grm Novo mesto in zanje je bila to zanimiva izkušnja dela na terenu, ki je sodila tudi v obvezno opravljanje prakse ob študiju. Dogovorili smo se za sodelovanje tudi za naprej. Po koncu dela smo imeli malico pri Vovku, nato pa smo prisluhnili še predavanju o invazivnih vrstah rastlin. Predavateljica z Univerze na Primorskem je na kratko predstavila tudi študij na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
AKCIJA V OSPU USPEŠNA
V tednu pred našo tradicionalno akcijo nas je malo presenetil sneg, vendar se je za soboto, 19. 1. 2019 vse dobro izšlo. Na Primorskem nas je pričakalo celo malo sonca in ne pretiran mraz, idealne razmere za delo. Najprej smo se seznanili in poklepetali ter popili jutranjo kavo. Bilo nas je veliko in zato smo se lahko razdelili v 2 skupini. Ena skupina je odšla na lokacijo grmastega slakovca pod Osapske stene in nadaljevala z odstranjevanjem invazivne vrste. Druga skupina pa se je odpeljala do Mišje peči, kjer je ob vznožju sten odstranjevala prav tako invazivni veliki pajesen, ki se zelo hitro širi po travnikih in pašnikih. Glede na število napolnjenih vreč z odpadnim materialom, sta bili obe skupini zelo uspešni. Delovni akciji so se pridružili tudi študenti Višje strokovne šole Grm Novo mesto in zanje je bila to zanimiva izkušnja dela na terenu, ki je sodila tudi v obvezno opravljanje prakse ob študiju. Dogovorili smo se za sodelovanje tudi za naprej. Po koncu dela smo imeli malico pri Vovku, nato pa smo prisluhnili še predavanju o invazivnih vrstah rastlin. Predavateljica z Univerze na Primorskem je na kratko predstavila tudi študij na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
8. 1. 2019
VABILO NA DELOVNO AKCIJO V OSPU
DONDES v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Univerzo na Primorskem vabi na tradicionalno delovno akcijo pod stenami Ospa, v soboto, 19. 1. 2019 ob 9. uri. Na tokratni akciji, ki bo potekala v okviru projekta Interreg Slovenija – Hrvaška in projekta Like, bomo poleg grmastega slakovca odstranjevali tudi peterolistno viniko in veliki pajesen. Zbirališče udeležencev je pri izletniški kmetiji Vovk v Ospu, kjer bomo po končani akciji imeli tudi kosilo in prisluhnili predavanju, ki ga bodo pripravili predavatelji Univerze na Primorskem. Parkiranje bo mogoče pri gostišču Vovk v Ospu in na lokaciji Mišja peč. Za delo morate biti primerno opremljeni, obvezna terenska obutev in obleka. Nekaj orodja bo na razpolago, vendar vas prosimo, da prinesete s seboj tudi sadjarske škarje, žage, prav pa bodo prišli tudi krampi in manjše motike. Za vreče bo poskrbljeno s strani organizatorja, prav tako tudi za zaščitne rokavice. Rok za prijavo je 16. januar 2019.
Program:
9-00 – zbor prostovoljcev pri Vovku
9.00 do približno 14. ure – razdelitev v skupine in delo na 2 ali 3 lokacijah
14.00 do 15.30 – brezplačna topla malica za prostovoljce pri Vovku
15.30 – predavanje o invazivnih vrstah rastlin.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA DELOVNO AKCIJO V OSPU
DONDES v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Univerzo na Primorskem vabi na tradicionalno delovno akcijo pod stenami Ospa, v soboto, 19. 1. 2019 ob 9. uri. Na tokratni akciji, ki bo potekala v okviru projekta Interreg Slovenija – Hrvaška in projekta Like, bomo poleg grmastega slakovca odstranjevali tudi peterolistno viniko in veliki pajesen. Zbirališče udeležencev je pri izletniški kmetiji Vovk v Ospu, kjer bomo po končani akciji imeli tudi kosilo in prisluhnili predavanju, ki ga bodo pripravili predavatelji Univerze na Primorskem. Parkiranje bo mogoče pri gostišču Vovk v Ospu in na lokaciji Mišja peč. Za delo morate biti primerno opremljeni, obvezna terenska obutev in obleka. Nekaj orodja bo na razpolago, vendar vas prosimo, da prinesete s seboj tudi sadjarske škarje, žage, prav pa bodo prišli tudi krampi in manjše motike. Za vreče bo poskrbljeno s strani organizatorja, prav tako tudi za zaščitne rokavice. Rok za prijavo je 16. januar 2019.
Program:
9-00 – zbor prostovoljcev pri Vovku
9.00 do približno 14. ure – razdelitev v skupine in delo na 2 ali 3 lokacijah
14.00 do 15.30 – brezplačna topla malica za prostovoljce pri Vovku
15.30 – predavanje o invazivnih vrstah rastlin.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
22. 11. 2018
ODLOK O UKREPU ODVZEMA OSEBKOV VRSTE RJAVEGA MEDVEDA
Vlada RS je v Uradnem listu objavila Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. V odloku ni več kvote za odvzem volkov, kar je tudi rezultat naših dolgoletnih prizadevanj na področju varstva volkov. Sprememba odloka pomeni, da se (vsaj) v letu 2019 volkov ne bo streljalo oziroma bo treba za vsak odstrel volka pripraviti individualno odločbo, za kar smo si v DONDES-u in PIC-u prizadevali več kot šest let.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oktober 2018
USTANOVITEV SVETA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR ZA SODELOVANJE Z NVO
Minister za okolje in prostor Jure Leben je držal besedo, ki jo je dal na predstavitvi za položaj ministra in zato je Ministrstvo za okolje in prostor preko CNVOS (Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) sprožilo postopke za izbor predstavnikov NVO v Svet ministra za okolje in prostor. V Svet bo izbranih 10 predstavnikov - dva stalna in osem predstavnikov, ki se bodo glede na vsebino občasno pridružili srečanjem:
- stalni predstavnik NVO s področja pravno-sistemskih vprašanj okolja, narave in prostora,
- stalni predstavnik NVO s področja podpornega okolja za NVO s področja okolja in prostora;
- predstavnik NVO s področja varstva okolja,
- predstavnik NVO s področja podnebnih sprememb,
- predstavnik NVO s področja krožnega gospodarstva,
- predstavnik NVO s področja biotske raznovrstnosti,
- predstavnik NVO s področja zavarovanih območij,
- predstavnik NVO s področja urejanja prostora,
- predstavnik NVO s področja graditve,
- predstavnik NVO s področja stanovanj.
DONDES se je kot društvo z delovanjem v javnem interesu prijavilo, da želi glasovati o kandidatih za mesta v svetu ministra. V našem imenu je glasovanje na CNVOS opravil predsednik DONDES mag. Iztok Rozman.
V svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO so bili na podlagi glasovanja NVO za predstavnike NVO imenovani Senka Šifkovič Vrbica (pravno-sistemska vprašanja s področja okolja, narave in prostora), Gaja Brecelj (podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora), Mihael Jožef Toman (varstvo okolja), Barbara Kvac (podnebne spremembe), Lenka Puh (krožno gospodarstvo), Damjan Vinko (biotska raznovrstnost), Jana Kus Veenvliet (zavarovana območija), Marko Peterlin (urejanje prostora), Lenka Kavčič (graditve) in Tomaž Banovec (stanovanja). Izvoljeni predstavniki redno poročajo o sejah sveta in tematikah, ki jih odpirajo, prav tako pa lahko vsaka članica, ki je glasovala posreduje svoje predloge za obravnavo na svetu. Na začetku so največ časa posvetili spremembam Zakona o ohranjanju narave.
ODLOK O UKREPU ODVZEMA OSEBKOV VRSTE RJAVEGA MEDVEDA
Vlada RS je v Uradnem listu objavila Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. V odloku ni več kvote za odvzem volkov, kar je tudi rezultat naših dolgoletnih prizadevanj na področju varstva volkov. Sprememba odloka pomeni, da se (vsaj) v letu 2019 volkov ne bo streljalo oziroma bo treba za vsak odstrel volka pripraviti individualno odločbo, za kar smo si v DONDES-u in PIC-u prizadevali več kot šest let.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oktober 2018
USTANOVITEV SVETA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR ZA SODELOVANJE Z NVO
Minister za okolje in prostor Jure Leben je držal besedo, ki jo je dal na predstavitvi za položaj ministra in zato je Ministrstvo za okolje in prostor preko CNVOS (Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) sprožilo postopke za izbor predstavnikov NVO v Svet ministra za okolje in prostor. V Svet bo izbranih 10 predstavnikov - dva stalna in osem predstavnikov, ki se bodo glede na vsebino občasno pridružili srečanjem:
- stalni predstavnik NVO s področja pravno-sistemskih vprašanj okolja, narave in prostora,
- stalni predstavnik NVO s področja podpornega okolja za NVO s področja okolja in prostora;
- predstavnik NVO s področja varstva okolja,
- predstavnik NVO s področja podnebnih sprememb,
- predstavnik NVO s področja krožnega gospodarstva,
- predstavnik NVO s področja biotske raznovrstnosti,
- predstavnik NVO s področja zavarovanih območij,
- predstavnik NVO s področja urejanja prostora,
- predstavnik NVO s področja graditve,
- predstavnik NVO s področja stanovanj.
DONDES se je kot društvo z delovanjem v javnem interesu prijavilo, da želi glasovati o kandidatih za mesta v svetu ministra. V našem imenu je glasovanje na CNVOS opravil predsednik DONDES mag. Iztok Rozman.
V svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO so bili na podlagi glasovanja NVO za predstavnike NVO imenovani Senka Šifkovič Vrbica (pravno-sistemska vprašanja s področja okolja, narave in prostora), Gaja Brecelj (podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora), Mihael Jožef Toman (varstvo okolja), Barbara Kvac (podnebne spremembe), Lenka Puh (krožno gospodarstvo), Damjan Vinko (biotska raznovrstnost), Jana Kus Veenvliet (zavarovana območija), Marko Peterlin (urejanje prostora), Lenka Kavčič (graditve) in Tomaž Banovec (stanovanja). Izvoljeni predstavniki redno poročajo o sejah sveta in tematikah, ki jih odpirajo, prav tako pa lahko vsaka članica, ki je glasovala posreduje svoje predloge za obravnavo na svetu. Na začetku so največ časa posvetili spremembam Zakona o ohranjanju narave.
EKSKURZIJA NA DOBRDOBSKO JEZERO NA TRŽAŠKEM KRASU
V sodelovanju z Društvom Drobnovratnik ponovno pripravljamo ekskurzijo, na kateri si bomo ogledali "sorodnika" Pivških presihajočih jezer: presihajoče Doberdobsko jezero na Tržaškem Krasu. Ne le kot kraški pojav, s Pivško kotlino je povezano tudi s pretakanjem voda. Kje leži, kolikšno je, v čem se razlikuje od Pivških in Cerkniškega jezera... vse to in še marsikaj bomo izvedeli ob obisku informacijskega centra in jezera. Ustavili se bomo še pri izvirih najkrajše jadranske reke Timave, ki prav tako sprejema del voda iz Pivške kotline. Za "začimbo" pa bomo obiskali eno najlepših jam v tem delu Krasa: Pejco v Lascu (Le torri di Slivia), s katero upravlja turistična kmetija. Popotovanje bomo seveda zaključili ob dobri kraški kuhinji in pijači.
Ekskurzija bo v soboto, 24. 11. 2018. Prijave sprejemamo do srede, 21. 11. 2018 na 041-657-308 (Špela) ali na spelah16@gmail.com. Ob prijavi je potrebno navesti izbor menija za kosilo.
Povabite še sorodnike in prijatelje, da se bomo imeli skupaj lepo.
11. 9. 2018
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB
Ekskurzija v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je uspešno za nami. Udeleženci ekskurzije smo se zbrali pri kavarni Lokus pri Koseškem bajerju. Pridružili so se nam mag. Mateja Nose Marolt in njena kolega, vsi iz podjetja Snaga. Od letošnje zime je znotraj Snage oblikovana ekipa 4 ljudi, ki opravljajo delo upravljavca parka. Pridružila se nam je tudi kolegica mag. Alja Grošelj iz ljubljanske enote ZRSVN, ki skrbi za strokovne podlage delovanja parka. Vsi skupaj so nam pripravili vodenje po delu parka in nam ob tem predstavili zgodovino nastanka parka, najpomembnejše naravovarstvene točke, probleme in izzive v parku in bodoče načrte. Ogledali smo si območje okoli Koseškega bajerja, Mosteca s skakalnicami in naravovarstveno najpomembnejši del, Mali Rožnik, znotraj katerega so tudi ostanki barja z značilnimi vrstami. Dvourni sprehod je minil zelo hitro in območje skriva še veliko možnosti za prihodnje izlete. Upravljavci bodo skupaj z ljubljansko enoto ZRSVN v prihodnje izvajali terenska dela (čiščenje vegetacije v Malem Rožniku zaradi zaraščanja) in pri teh delih se jim bo pridružil tudi DONDES.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB
Ekskurzija v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je uspešno za nami. Udeleženci ekskurzije smo se zbrali pri kavarni Lokus pri Koseškem bajerju. Pridružili so se nam mag. Mateja Nose Marolt in njena kolega, vsi iz podjetja Snaga. Od letošnje zime je znotraj Snage oblikovana ekipa 4 ljudi, ki opravljajo delo upravljavca parka. Pridružila se nam je tudi kolegica mag. Alja Grošelj iz ljubljanske enote ZRSVN, ki skrbi za strokovne podlage delovanja parka. Vsi skupaj so nam pripravili vodenje po delu parka in nam ob tem predstavili zgodovino nastanka parka, najpomembnejše naravovarstvene točke, probleme in izzive v parku in bodoče načrte. Ogledali smo si območje okoli Koseškega bajerja, Mosteca s skakalnicami in naravovarstveno najpomembnejši del, Mali Rožnik, znotraj katerega so tudi ostanki barja z značilnimi vrstami. Dvourni sprehod je minil zelo hitro in območje skriva še veliko možnosti za prihodnje izlete. Upravljavci bodo skupaj z ljubljansko enoto ZRSVN v prihodnje izvajali terenska dela (čiščenje vegetacije v Malem Rožniku zaradi zaraščanja) in pri teh delih se jim bo pridružil tudi DONDES.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
7. 9. 2018
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB
DONDES za svoje člane in zainteresirano javnost organizira popoldansko ekskurzijo v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. V okviru ekskurzije, ki jo pripravljamo skupaj z upravljavcem parka, podjetjem Snago in ljubljansko enoto ZRSVN, si bomo ogledali najpomembnejše naravovarstvene točke v krajinskem parku.
V torek, 11. septembra se ob 17. uri dobimo pri Kavarni Lokus (Koseški bajer). Link spletne strani: http://www.kavarnalokus.si/
Pot nas bo vodila po bolj mokrotnih delih parka, zato je priporočljiva vodoodporna obutev. Po približno dvournem ogledu se bomo vrnili na izhodiščno točko.
Vabljeni.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB
DONDES za svoje člane in zainteresirano javnost organizira popoldansko ekskurzijo v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. V okviru ekskurzije, ki jo pripravljamo skupaj z upravljavcem parka, podjetjem Snago in ljubljansko enoto ZRSVN, si bomo ogledali najpomembnejše naravovarstvene točke v krajinskem parku.
V torek, 11. septembra se ob 17. uri dobimo pri Kavarni Lokus (Koseški bajer). Link spletne strani: http://www.kavarnalokus.si/
Pot nas bo vodila po bolj mokrotnih delih parka, zato je priporočljiva vodoodporna obutev. Po približno dvournem ogledu se bomo vrnili na izhodiščno točko.
Vabljeni.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
29. marec 2018
RAZVOJ PRAKTIČNIH SPRETNOSTI IN VEŠČIN V ODNOSU DO ZAPOSLITVE
RAZVOJ PRAKTIČNIH SPRETNOSTI IN VEŠČIN V ODNOSU DO ZAPOSLITVE
29. marec 2018
VOLILNA SKUPŠČINA DONDES
Na redni volilni skupščini DONDES, ki je potekala 29. marca 2018 na Pedagoški fakulteti je bilo izvoljeno novo vodstvo društva v naslednji sestavi:
Upravni odbor
predsednik: mag. Iztok Rozman
podpredsednica: mag. Mateja Poljanšek
tajnica: Jelka Habjan
blagajnik: mag. Maja Vilfan
člani upravnega odbora: dr. Gregor Torkar, mag. Barbara Vidmar, mag. Blaž Pipan, mag. Špela Habič, Tomaž Jančar
Nadzorni odbor
Mag. Marko Gabrovšek, Metod Rogelj, mag. Tina Mikuš
Častno razsodišče
Stanka Drnovšek, Zalka Drglin, mag. Martin Šolar.
V nadaljevanju skupščine pa je mag. Marko Gabrovšek pripravil predavanje z naslovom ŠTUDIJSKI KROŽKI KOT VIR ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V SISTEMU ZELENIH DELOVNIH MEST. Predstavil je svojo magistrsko nalogo, v kateri je raziskoval slovenski model študijskih krožkov, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Študijski krožki delujejo po vsej Sloveniji in prostorska razpršenost študijskih krožkov bistveno dopolnjuje in nadgrajuje ponudbo storitev vseživljenjske karierne orientacije v Sloveniji. Brezplačnost sodelovanja je drugi ključni element, ki učenje približuje tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Sloveniji. Ključno je delovanje mentorja, če zna motivirati udeležence krožkov. V magistrski nalogi pa je bila pozornost posvečena tudi zelenim delovnim mestom. Razvoj sistema zelenih delovnih mest ima v študijskih krožkih podlago, ki je vredna upoštevanja in umeščanja v različne sisteme celotnega slovenskega prostora. Dostojna zelena delovna mesta lahko pomagajo ohranjati dostojanstvo človeka in pomagajo ohranjati naravo. V razpravi po predavanju, pa je bilo izpostavljeno, da je delovanje študijskih krožkov lahko tudi način kako pristopiti do različnih javnosti pri iskanju konsenza za zavarovanje naravnih vrednot.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VOLILNA SKUPŠČINA DONDES
Na redni volilni skupščini DONDES, ki je potekala 29. marca 2018 na Pedagoški fakulteti je bilo izvoljeno novo vodstvo društva v naslednji sestavi:
Upravni odbor
predsednik: mag. Iztok Rozman
podpredsednica: mag. Mateja Poljanšek
tajnica: Jelka Habjan
blagajnik: mag. Maja Vilfan
člani upravnega odbora: dr. Gregor Torkar, mag. Barbara Vidmar, mag. Blaž Pipan, mag. Špela Habič, Tomaž Jančar
Nadzorni odbor
Mag. Marko Gabrovšek, Metod Rogelj, mag. Tina Mikuš
Častno razsodišče
Stanka Drnovšek, Zalka Drglin, mag. Martin Šolar.
V nadaljevanju skupščine pa je mag. Marko Gabrovšek pripravil predavanje z naslovom ŠTUDIJSKI KROŽKI KOT VIR ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V SISTEMU ZELENIH DELOVNIH MEST. Predstavil je svojo magistrsko nalogo, v kateri je raziskoval slovenski model študijskih krožkov, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Študijski krožki delujejo po vsej Sloveniji in prostorska razpršenost študijskih krožkov bistveno dopolnjuje in nadgrajuje ponudbo storitev vseživljenjske karierne orientacije v Sloveniji. Brezplačnost sodelovanja je drugi ključni element, ki učenje približuje tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Sloveniji. Ključno je delovanje mentorja, če zna motivirati udeležence krožkov. V magistrski nalogi pa je bila pozornost posvečena tudi zelenim delovnim mestom. Razvoj sistema zelenih delovnih mest ima v študijskih krožkih podlago, ki je vredna upoštevanja in umeščanja v različne sisteme celotnega slovenskega prostora. Dostojna zelena delovna mesta lahko pomagajo ohranjati dostojanstvo človeka in pomagajo ohranjati naravo. V razpravi po predavanju, pa je bilo izpostavljeno, da je delovanje študijskih krožkov lahko tudi način kako pristopiti do različnih javnosti pri iskanju konsenza za zavarovanje naravnih vrednot.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
18. 10. 2017
EKSKURZIJA V KOZJANSKI REGIJSKI PARK
Društvo DONDES in Drobnovratnik sta v soboto, 14. oktobra 2017 organizirala skupno ekskurzijo v Kozjanski regijski park (KRP). Na pot iz Postojne, preko Ljubljane na Kozjansko je odpeljal poln avtobus. Najprej smo se ustavili na sedežu KRP v Podsredi, kjer nas je prijazno sprejel mag. Hrvoje Oršanič, direktor parka in nam postregel s kavo in jabolčnim sokom, pridelanim iz znanih kozjanskih jabolk. Na sedežu parka smo nato prisluhnili predavanju in predstavitvi parka in se zadržali v klepetu o zavarovanih območjih. V Podsredi smo si v slovensko-bavarski hiši prijateljstva, ki je v lasti parka, ogledali predstavitev kozjanskih sort jabolk in priložnostni razstavi o metuljih KRP. Sledil je ogled lepo obnovljenega gradu Podsreda, ki velja za najbolj grajskega med slovenskimi gradovi, do katerega smo del poti pešačili in si pri tem ogledali gozdove v okolici gradu. Grad je spomenik romanske dobe in sodi med najpomembnejše objekte iz te dobe na slovenskem. V gradu smo si ogledali steklarsko zbirko in predstavitev zgodovine gradu ter obsežno predstavitev naravne dediščine KRP. Po kosilu smo se zapeljali do doline Gruska, po kateri je speljana lepa sprehajalna pot, na kateri smo si ogledali geomorfološke, hidrološke in biotske posebnosti območja. V okviru doline je tudi t.i. Puščavniška jama, ki skriva posebno zgodbo človeka, ki je bival v njej. Na srečo nam je čas dopuščal in smo si lahko ogledali tudi kolekcijski sadovnjak KRP, ki se nahaja na Čerčkovi domačiji, ki jo je park odkupil in na njej zasadil kozjanske sorte jabolk, sedaj pa na tem mestu pripravlja tudi zanimivo info središče, ki bo služilo taborom in izobraževanju. Ekskurzija nas je vodila po manj znanih krajih, ki so v krasnem sončnem jesenskem vremenu navdušili in izlet nam je vsem polepšal dan.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2. 10. 2017
EKSKURZIJA V KOZJANSKI REGIJSKI PARK
Društvo DONDES in Drobnovratnik v soboto, 14. oktobra 2017 organizirata skupno ekskurzijo v Kozjanski regijski park.
Okvirni program ekskurzije:
7:30 - odhod avtobusa iz Postojne
8:20 – odhod iz Ljubljane, zbor udeležencev na parkirišču Dolgi most
10:00 - prihod na sedež Kozjanskega regijskega parka
Najprej nam bodo na sedežu parka predstavili Kozjanski regijski park. Sledil bo ogled gradu Podsreda – ogled gradu in zbirk v njem. Po kosilu pa bomo odšli na sprehod po zatrepni dolini Gruska, kjer si bomo ogledali njene naravovarstvene posebnosti. Ogledali pa si bomo še kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka, ki se nahaja na Čerčkovi domačiji.
Proti Ljubljani se vračamo okoli 17. 30 ure.
Priporočamo terensko obutev, vsi sprehodi in ogledi pa niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila priporočamo, da vzamete na pot kakšno vodo in malico.
Prijave sprejemamo do 10. 10. 2017 oziroma do zapolnitve sedežev na avtobusu, zato se čim prej prijavite na spelah16@gamil.com Prosim vas za predhodno prijavo na kosilo, prav tako do 10. oktobra. Sporočite ali bi želeli vegetarijanski obrok. Za člane društev DONDES oziroma Drobnovratnik s plačano članarino je udeležba brezplačna (vodenje in vstopnina na grad, avtobusni prevoz in kosilo).
Stroški ekskurzije za nečlane so: vodenje in vstopnina na grad (5 evrov), prispevek za avtobusni prevoz (20 evrov) in plačilo toplega obroka (10 evrov). Plačilo za otroke je polovično. Plačila bomo pobrali na avtobusu.
Kratka predstavitev Kozjanskega regijskega parka in njegovih zanimivosti, ki jih bomo obiskali
Kozjanski park: Leta 1981 je Republika Slovenija razglasila varovano območje – Spominski park Trebče. Leta 1999 je bilo uradno ustanovljeno zavarovano območje z imenom Kozjanski park. Regijski park je obsežno. 206 km2 veliko območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen. Kozjanski park spada v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se širše območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje pod zaščito Unesca v okviru programa MAB (Man and Biosphere).
Grad Podsreda ima posebno mesto med slovenskimi gradovi, saj je ohranjen in obnovljen in živi še danes. Grad je spomenik romanske dobe in sodi med najpomembnejše objekte iz te dobe na slovenskem. Srednjeveško jedro gradu je skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. Zgodovina gradu sega v 12. stoletje. V prvi polovici 13. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški (iz rodbine grofov Celjskih) in v lasti grofov Celjskih je ostal do njihovega izumrtja. Grajski lastniki in oskrbniki so se pogosto menjavali. Pred letom 1848 je posest kupil knez Weriand Windischgrätz, ki je gradu dal današnjo podobo. Leta 1983 je upravljanje gradu prevzel Kozjanski park in začel s sistematično obnovo, ki jo spremlja bogato programsko oživljanje. Danes si sredi orliških bukovih gozdov podajata roko tisočletna dediščina romanske dobe in sodobna umetnost.
Na gradu je predstavljena narava zavarovanega območja parka - naravovarstveno pomembni habitati in rastlinske in živalske vrste, ki živijo v parku. V gradu je na ogled srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, prav tako je predstavljena zgodovina gradu. Grad Podsreda je središče kulturnega življenja in so zato v gradu razstave fotografov in slikarjev, na ogled so tudi steklarski izdelki, po katerih je področje Kozjanskega znano.
Gruska je naravni spomenik ter geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena, je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. V dolini je bogat rastlinski in živalski svet od potočnega raka, kačjih pastirjev, mladoletnic, vrbnic, netopirjev do vodne mete, močvirske spominčice, močvirske preslice, v podrasti pa še trpežno srebrenko in nekatere vrste teloha. Dolina Gruske z legendami in zgodbami že stoletja živi v duhu domačinov. Skozi Grusko se bomo sprehodili po urejeni poti z opisi rastlinskega in živalskega sveta.
Kozjansko jabolko: Kozjanski regijski park je zelo bogat s starimi sortami sadja, predvsem jabolk in hrušk in jih tudi načrtno ohranjajo in predstavljajo v svojem sadovnjaku, prav tako pa vzdržujejo tudi lastno drevesnico, v kateri je mogoče kupiti stare sorte visokodebelnih hrušk in jabolk.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EKSKURZIJA V KOZJANSKI REGIJSKI PARK
Društvo DONDES in Drobnovratnik v soboto, 14. oktobra 2017 organizirata skupno ekskurzijo v Kozjanski regijski park.
Okvirni program ekskurzije:
7:30 - odhod avtobusa iz Postojne
8:20 – odhod iz Ljubljane, zbor udeležencev na parkirišču Dolgi most
10:00 - prihod na sedež Kozjanskega regijskega parka
Najprej nam bodo na sedežu parka predstavili Kozjanski regijski park. Sledil bo ogled gradu Podsreda – ogled gradu in zbirk v njem. Po kosilu pa bomo odšli na sprehod po zatrepni dolini Gruska, kjer si bomo ogledali njene naravovarstvene posebnosti. Ogledali pa si bomo še kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka, ki se nahaja na Čerčkovi domačiji.
Proti Ljubljani se vračamo okoli 17. 30 ure.
Priporočamo terensko obutev, vsi sprehodi in ogledi pa niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila priporočamo, da vzamete na pot kakšno vodo in malico.
Prijave sprejemamo do 10. 10. 2017 oziroma do zapolnitve sedežev na avtobusu, zato se čim prej prijavite na spelah16@gamil.com Prosim vas za predhodno prijavo na kosilo, prav tako do 10. oktobra. Sporočite ali bi želeli vegetarijanski obrok. Za člane društev DONDES oziroma Drobnovratnik s plačano članarino je udeležba brezplačna (vodenje in vstopnina na grad, avtobusni prevoz in kosilo).
Stroški ekskurzije za nečlane so: vodenje in vstopnina na grad (5 evrov), prispevek za avtobusni prevoz (20 evrov) in plačilo toplega obroka (10 evrov). Plačilo za otroke je polovično. Plačila bomo pobrali na avtobusu.
Kratka predstavitev Kozjanskega regijskega parka in njegovih zanimivosti, ki jih bomo obiskali
Kozjanski park: Leta 1981 je Republika Slovenija razglasila varovano območje – Spominski park Trebče. Leta 1999 je bilo uradno ustanovljeno zavarovano območje z imenom Kozjanski park. Regijski park je obsežno. 206 km2 veliko območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen. Kozjanski park spada v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se širše območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje pod zaščito Unesca v okviru programa MAB (Man and Biosphere).
Grad Podsreda ima posebno mesto med slovenskimi gradovi, saj je ohranjen in obnovljen in živi še danes. Grad je spomenik romanske dobe in sodi med najpomembnejše objekte iz te dobe na slovenskem. Srednjeveško jedro gradu je skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. Zgodovina gradu sega v 12. stoletje. V prvi polovici 13. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški (iz rodbine grofov Celjskih) in v lasti grofov Celjskih je ostal do njihovega izumrtja. Grajski lastniki in oskrbniki so se pogosto menjavali. Pred letom 1848 je posest kupil knez Weriand Windischgrätz, ki je gradu dal današnjo podobo. Leta 1983 je upravljanje gradu prevzel Kozjanski park in začel s sistematično obnovo, ki jo spremlja bogato programsko oživljanje. Danes si sredi orliških bukovih gozdov podajata roko tisočletna dediščina romanske dobe in sodobna umetnost.
Na gradu je predstavljena narava zavarovanega območja parka - naravovarstveno pomembni habitati in rastlinske in živalske vrste, ki živijo v parku. V gradu je na ogled srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, prav tako je predstavljena zgodovina gradu. Grad Podsreda je središče kulturnega življenja in so zato v gradu razstave fotografov in slikarjev, na ogled so tudi steklarski izdelki, po katerih je področje Kozjanskega znano.
Gruska je naravni spomenik ter geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena, je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. V dolini je bogat rastlinski in živalski svet od potočnega raka, kačjih pastirjev, mladoletnic, vrbnic, netopirjev do vodne mete, močvirske spominčice, močvirske preslice, v podrasti pa še trpežno srebrenko in nekatere vrste teloha. Dolina Gruske z legendami in zgodbami že stoletja živi v duhu domačinov. Skozi Grusko se bomo sprehodili po urejeni poti z opisi rastlinskega in živalskega sveta.
Kozjansko jabolko: Kozjanski regijski park je zelo bogat s starimi sortami sadja, predvsem jabolk in hrušk in jih tudi načrtno ohranjajo in predstavljajo v svojem sadovnjaku, prav tako pa vzdržujejo tudi lastno drevesnico, v kateri je mogoče kupiti stare sorte visokodebelnih hrušk in jabolk.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. 5. 2017
SLOVENSKE KOBILICE OD RDEČEGA SEZNAMA DO PRIMERA SVETOVNO OGROŽENE TEMNE ŠAŠEVKE NA LJUBLJANSKEM BARJU
Vabljeni na zadnje predpoletno predavanje DONDES-a v okviru predavanj Narava kot vrednota. Predavanje Stanislava Gomboca z naslovom Slovenske kobilice, od rdečega seznama do primera svetovno ogrožene temne šaševke na Ljubljanskem barju bo potekalo v sredo, 24. maja 2017 ob 18.30 uri v Hostlu Celica.
Kobilice so skupina žuželk, ki v preteklosti niso bile deležne posebne pozornosti in so še danes razmeroma slabo raziskane. Na zastarelem seznamu ogroženih vrst je navedenih 35 vrst kobilic, od katerih danes s seznama vsaj 15 vrst lahko umaknemo. Zavarovana je 1 vrsta – žagarica, pri 17 vrstah pa varujemo še njihov habitat. Seznam, ki izvira iz rdečega seznama v glavnem drži, čeprav bi 3 vrste kazalo umakniti iz njega. Obstoječi seznami so nujno potrebni prenove, saj v večini primerov niso več aktualni. Od nastanka zadnjih seznamov smo v Sloveniji našli 10 novih vrst kobilic in nekatere od teh so po kriterijih IUCN vrste, ki so svetovno ogrožene. Temna šaševka je bila pri nas odkrita 2004 in je ena od vrst, ki jo na seznamih ogroženih in zavarovanih vrst ni. Trenutno je ohranjenih le 57 hektarov površin, kjer še najdemo temno šaševko, od tega je kar 41 hektarov (72 %) površin na Ljubljanskem barju, med Igom in Škofljico, kjer trenutno živi največja preostala populacija vrste. Poleg temne šaševke pri nas živi še 5 drugih vrst kobilic, ki so po IUCN kriterijih razvrščene v kategorijo svetovno ogroženih vrst živali. Avtor svojo napoved predavanja zaključi z besedami, da v Sloveniji poznamo veliko ekoloških taks, vendar za ohranjanje biološke pestrosti v naravi storimo zelo malo, narava je v primerjavi z delovnimi mesti vedno v drugem planu. Stvari se le počasi spreminjajo na bolje, v glavnem po zaslugi evropskih in mednarodnih ustanov.
Predavatelj Stanislav Gomboc je bil rojen 1969 v Prekmurju, zadnja leta pa živi v Kranju. Zaključil je študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju je bil zaposlen na Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo, za tem na Fitosanitarni upravi Republike Sloveniji, sedaj pa dela na Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kjer pokriva področje poslovnih informacijskih sistemov. Že od malih nog se intenzivno ukvarja z metulji, kobilicami in občasno drugimi žuželkami Slovenije, Srednje Evrope in Balkana. Zaradi dnevnih obveznosti v službi v naravi preživi predvsem številne noči in večino prostih dni. Je med najaktivnejšimi terenskimi entomologi v tem delu Evrope. Z leti je uredil, v evropskem merilu, eno večjih znanstvenih zbirk žuželk. Objavlja poljudne, strokovne in znanstvene članke. Je soavtor in avtor knjig o metuljih in kobilicah za favno Slovenije, Hrvaške in Evrope.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SLOVENSKE KOBILICE OD RDEČEGA SEZNAMA DO PRIMERA SVETOVNO OGROŽENE TEMNE ŠAŠEVKE NA LJUBLJANSKEM BARJU
Vabljeni na zadnje predpoletno predavanje DONDES-a v okviru predavanj Narava kot vrednota. Predavanje Stanislava Gomboca z naslovom Slovenske kobilice, od rdečega seznama do primera svetovno ogrožene temne šaševke na Ljubljanskem barju bo potekalo v sredo, 24. maja 2017 ob 18.30 uri v Hostlu Celica.
Kobilice so skupina žuželk, ki v preteklosti niso bile deležne posebne pozornosti in so še danes razmeroma slabo raziskane. Na zastarelem seznamu ogroženih vrst je navedenih 35 vrst kobilic, od katerih danes s seznama vsaj 15 vrst lahko umaknemo. Zavarovana je 1 vrsta – žagarica, pri 17 vrstah pa varujemo še njihov habitat. Seznam, ki izvira iz rdečega seznama v glavnem drži, čeprav bi 3 vrste kazalo umakniti iz njega. Obstoječi seznami so nujno potrebni prenove, saj v večini primerov niso več aktualni. Od nastanka zadnjih seznamov smo v Sloveniji našli 10 novih vrst kobilic in nekatere od teh so po kriterijih IUCN vrste, ki so svetovno ogrožene. Temna šaševka je bila pri nas odkrita 2004 in je ena od vrst, ki jo na seznamih ogroženih in zavarovanih vrst ni. Trenutno je ohranjenih le 57 hektarov površin, kjer še najdemo temno šaševko, od tega je kar 41 hektarov (72 %) površin na Ljubljanskem barju, med Igom in Škofljico, kjer trenutno živi največja preostala populacija vrste. Poleg temne šaševke pri nas živi še 5 drugih vrst kobilic, ki so po IUCN kriterijih razvrščene v kategorijo svetovno ogroženih vrst živali. Avtor svojo napoved predavanja zaključi z besedami, da v Sloveniji poznamo veliko ekoloških taks, vendar za ohranjanje biološke pestrosti v naravi storimo zelo malo, narava je v primerjavi z delovnimi mesti vedno v drugem planu. Stvari se le počasi spreminjajo na bolje, v glavnem po zaslugi evropskih in mednarodnih ustanov.
Predavatelj Stanislav Gomboc je bil rojen 1969 v Prekmurju, zadnja leta pa živi v Kranju. Zaključil je študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju je bil zaposlen na Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo, za tem na Fitosanitarni upravi Republike Sloveniji, sedaj pa dela na Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kjer pokriva področje poslovnih informacijskih sistemov. Že od malih nog se intenzivno ukvarja z metulji, kobilicami in občasno drugimi žuželkami Slovenije, Srednje Evrope in Balkana. Zaradi dnevnih obveznosti v službi v naravi preživi predvsem številne noči in večino prostih dni. Je med najaktivnejšimi terenskimi entomologi v tem delu Evrope. Z leti je uredil, v evropskem merilu, eno večjih znanstvenih zbirk žuželk. Objavlja poljudne, strokovne in znanstvene članke. Je soavtor in avtor knjig o metuljih in kobilicah za favno Slovenije, Hrvaške in Evrope.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.5.2017
PRISPEVEK V REVIJI TRDOŽIV O AKCIJAH V OSPU
O delovnih akcijah DONDES v Ospu (odstranjevanje tujerodnega grmastega slakovca) sta Manica Balant in mag. Mateja Poljanšek objavili daljši članek s fotografijami v reviji Trdoživ (bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave). Povezava na številko revije, v kateri je članek: http://bds.biologija.org/gradiva/trdoziv/Trdoziv11_web.pdf
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PRISPEVEK V REVIJI TRDOŽIV O AKCIJAH V OSPU
O delovnih akcijah DONDES v Ospu (odstranjevanje tujerodnega grmastega slakovca) sta Manica Balant in mag. Mateja Poljanšek objavili daljši članek s fotografijami v reviji Trdoživ (bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave). Povezava na številko revije, v kateri je članek: http://bds.biologija.org/gradiva/trdoziv/Trdoziv11_web.pdf
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
23.3.2017
OBČNI ZBOR DONDES IN PREDAVANJA O INVAZIVNIH VRSTAH
OBČNI ZBOR DONDES IN PREDAVANJA O INVAZIVNIH VRSTAH
Na občnem zboru DONDES smo potrdili vsa poročila za 2016 in sprejeli program dela v letu 2017:
- nadaljevanje predavanj v ciklu Narava kot vrednota, izvedli smo že 2 predavanji: dr. Borut Mavrič je v januarju predstavil biotsko pestrost slovenskega morja, dr. Branka Tavzes pa je predstavila najnovejša dogajanja na področju tujerodnih invazivnih vrst pri nas in v EU;
- nadaljevanje delovnih akcij v Ospu (čiščenje tujerodne invazivne vrste grmasti slakovec). Letošnjo akcijo bomo izvedli konec leta, predvidoma v decembru, po zaključku rastne sezone. Situacijo na terenu spremljamo in naši ukrepi bodo usmerjeni tja, kjer se bo rastlina ponovno razrasla;
- v načrtu imamo 2 strokovni ekskurziji, v Krajinski park Kozjansko v jeseni in v maju v Krajinski park Kolpa;
- vključevanje društva, v okviru kadrovskih možnosti, v aktualna dogajanja na naravovarstvenem področje (HE na Muri – sodelujemo v okviru iniciative Za Muro, spreminjanje ZON, strategija na področju tujerodnih invazivnih vrst,…). V januarju 2017 smo skupaj s PIC – pravno informacijski center za nevladne organizacije vložili tožbi na Ustavno in Upravno sodišče v zvezi z Odlokom o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. 3. 2017
PROBLEMATIKA INVAZIVNIH TUJERODNIH VRST
V okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vas vabimo na predavanje dr. Branke Tavzes z naslovom Problematika invazivnih tujerodnih vrst. Predavanje bo potekalo v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri, v Hostlu Celica.
Invazivne tujerodne vrste predstavljajo grožnjo biotski raznovrstnosti, prav tako lahko povzročajo škodo v gospodarstvu in zdravstvene težave. Predavateljica nam bo predstavila nekaj dejstev o invazivnih tujerodnih vrstah, kot tudi najnovejše dokumente Evropske unije s tega področja in kakšne naloge čakajo Slovenijo pri preprečevanju naseljevanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in pri njihovem obvladovanju.
dr. Branka Tavzes je zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer dela v Sektorju za ohranjanje narave. Je članica odbora za invazivne tujerodne vrste pri Evropski Komisiji in članica ekspertne skupine za invazivne tujerodne vrste pri Bernski konvenciji.
Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani s področja Varstva naravne dediščine v okviru Biotehniške fakultete.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
PROBLEMATIKA INVAZIVNIH TUJERODNIH VRST
V okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vas vabimo na predavanje dr. Branke Tavzes z naslovom Problematika invazivnih tujerodnih vrst. Predavanje bo potekalo v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri, v Hostlu Celica.
Invazivne tujerodne vrste predstavljajo grožnjo biotski raznovrstnosti, prav tako lahko povzročajo škodo v gospodarstvu in zdravstvene težave. Predavateljica nam bo predstavila nekaj dejstev o invazivnih tujerodnih vrstah, kot tudi najnovejše dokumente Evropske unije s tega področja in kakšne naloge čakajo Slovenijo pri preprečevanju naseljevanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in pri njihovem obvladovanju.
dr. Branka Tavzes je zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer dela v Sektorju za ohranjanje narave. Je članica odbora za invazivne tujerodne vrste pri Evropski Komisiji in članica ekspertne skupine za invazivne tujerodne vrste pri Bernski konvenciji.
Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani s področja Varstva naravne dediščine v okviru Biotehniške fakultete.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. 3. 2017
OBČNI ZBOR DRUŠTVA DONDES
Društvo DONDES v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri vabi v Hostel Celica na redni letni občni zbor s predlaganim dnevnim redom:
1. Začetek občnega zbora (ugotavljanje sklepčnosti)
Sledi:
1. Predavanje dr. Branka Tavzes: Problematika invazivnih tujerodnih vrst
2. Ponovno ugotavljanje sklepčnosti in izvolitev delovnega predsedstva
3. Poročila za leto 2016
* predsednica društva
* blagajničarka društva
* nadzorni odbor društva
7. Razprava o poročilih
Glasovanje o poročilih.
1. Program dela za leto 2017
2. Določitev članarine za leto 2017
3. Razno
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
OBČNI ZBOR DRUŠTVA DONDES
Društvo DONDES v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri vabi v Hostel Celica na redni letni občni zbor s predlaganim dnevnim redom:
1. Začetek občnega zbora (ugotavljanje sklepčnosti)
Sledi:
1. Predavanje dr. Branka Tavzes: Problematika invazivnih tujerodnih vrst
2. Ponovno ugotavljanje sklepčnosti in izvolitev delovnega predsedstva
3. Poročila za leto 2016
* predsednica društva
* blagajničarka društva
* nadzorni odbor društva
7. Razprava o poročilih
Glasovanje o poročilih.
1. Program dela za leto 2017
2. Določitev članarine za leto 2017
3. Razno
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
2.2.2017
DONDES in PIC sprožila postopke na sodišču zaradi sprejetja vladnega odloka o odvzemu osebkov volka in rjavega medveda iz narave
Društvo za ohranjanje naravne dediščine (DONDES, status v javnem interesu na področju ohranjanja narave) in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (status v javnem interesu na področju varstva okolja) sta vložila pobudo Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 64/2016 z dne 14.10.2016) in Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017 (Uradni list št. 3/2017 z dne 20.1.2017), ker sta v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo), za odstrel nimata podlage v Zakonu o ohranjanju narave, specifično pa za letošnji odstrel volkov niso izpolnjeni vsi pogoji Habitatne direktive.
Po tem, ko sta navedeni organizaciji po več letih prizadevanj dosegli razveljavitev Priloge 2 Pravilnika
o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je določal vsakoletni odstrel volkov, je vlada spremenila Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah tako, da je pravilnik ministrstva zamenjala z odlokom vlade. To pomeni, da je poleg ureditve, ki zahteva izdajo odločb o odstrelu v upravnem postopku, še naprej ohranila tudi odstrel s splošnim pravnim aktom, s tem, da je zamenjala vrsto tega akta. Navedeni organizaciji izpodbijata ustavnost take ureditve, saj onemogoča dostop do učinkovitih pravnih sredstev za varstvo zavarovanih živali, kar je v nasprotju z Aarhuško konvencijo.
Ker pa je Ustavno sodišče z zadnjo odločitvijo v tej stvari sklenilo, da ima sporna priloga dotedanjega pravilnika značilnosti posamičnega pravnega akta, zaradi česar sta navedeni organizaciji potem uspešno uveljavljali pravno varstvo pred Upravnim sodiščem, sta tudi tokrat iz previdnosti glede Priloge 2 novega spornega odloka vložili tožbo tudi na Upravno sodišče. Priloga 2 je v bistvenih sestavinah namreč podobna prilogi prejšnjega pravilnika. Organizaciji menita, da država ni izkazala potrebnega pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti glede problema, ki je razlog odstrela. Kot doslej je po mnenju Zavoda za gozdove odstrel volkov potreben »zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem in je z vidika družbene sprejemljivosti nekaterih interesnih skupin (rejci drobnice, lovci,…) tako primeren kot nujen ukrep«. Organizaciji sta predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja odstrela.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
20. 1. 2017
SLOVENSKO MORJE – SPREGLEDANA ZAKLADNICA BIODIVERZITETE
V ciklu predavanj Narava kot vrednota, ki jih organizira DONDES, bomo tokrat odšli na slovensko morje.
Vabimo vas na predavanje dr. Boruta Mavriča z naslovom "Slovensko morje – spregledana zakladnica biodiverzitete", ki bo potekalo v četrtek, 26. januarja ob 18. 30 v Hostlu Celica.
Slovensko morje je kot Noetova barka, majhno, a v tej svoji majhnosti skriva zelo pester živi svet. Nekaj tančic skrivnosti bomo, s tega še vedno premalo poznanega in prepoznanega podvodnega sveta, dvignili tudi v pričujočem predavanju in vam tako dokazali, da naravno bogastvo in raznolikost Slovenije nista doma samo na kopnem, ampak tudi v morju.
dr. Borut Mavrič je morski biolog, doktor varstva naravne dediščine, ki poklicno deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo, na Morski biološki postaji v Piranu. Primarno se ukvarja z ekologijo in raznolikostjo pridnenih živalskih združb, ter vplivu človeških dejavnosti na morski ekosistem. Trenutno največ pozornosti namenja dvema taksonomskima skupinama, morskim rakom in polžem gološkrgarjem, dvema vrstama biokonstruktorjev, velikemu leščurju in sredozemski kameni korali, ter problematiki tujerodnih vrst. Naj dodamo še, da predavatelj deluje v skupini za raziskave morske biodiverzitete na morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu, ki jo poleg njega sestavljajo še prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in mag. Domen Trkov, ki je pred dnevi prejela priznanje Prometelj za odličnost v komuniciranju v znanosti. Priznanja podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
SLOVENSKO MORJE – SPREGLEDANA ZAKLADNICA BIODIVERZITETE
V ciklu predavanj Narava kot vrednota, ki jih organizira DONDES, bomo tokrat odšli na slovensko morje.
Vabimo vas na predavanje dr. Boruta Mavriča z naslovom "Slovensko morje – spregledana zakladnica biodiverzitete", ki bo potekalo v četrtek, 26. januarja ob 18. 30 v Hostlu Celica.
Slovensko morje je kot Noetova barka, majhno, a v tej svoji majhnosti skriva zelo pester živi svet. Nekaj tančic skrivnosti bomo, s tega še vedno premalo poznanega in prepoznanega podvodnega sveta, dvignili tudi v pričujočem predavanju in vam tako dokazali, da naravno bogastvo in raznolikost Slovenije nista doma samo na kopnem, ampak tudi v morju.
dr. Borut Mavrič je morski biolog, doktor varstva naravne dediščine, ki poklicno deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo, na Morski biološki postaji v Piranu. Primarno se ukvarja z ekologijo in raznolikostjo pridnenih živalskih združb, ter vplivu človeških dejavnosti na morski ekosistem. Trenutno največ pozornosti namenja dvema taksonomskima skupinama, morskim rakom in polžem gološkrgarjem, dvema vrstama biokonstruktorjev, velikemu leščurju in sredozemski kameni korali, ter problematiki tujerodnih vrst. Naj dodamo še, da predavatelj deluje v skupini za raziskave morske biodiverzitete na morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu, ki jo poleg njega sestavljajo še prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in mag. Domen Trkov, ki je pred dnevi prejela priznanje Prometelj za odličnost v komuniciranju v znanosti. Priznanja podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
V okviru predavanj Narava kot vrednota smo prisluhnili predavanju dr. Boruta Mavriča, morskega biologa, ki nam je predstavil rastlinski in živalski svet v slovenskem morju. Pestro in presenetljivo barvito.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
V slovo naši članici dr. Romani Erhatič Širnik (1950- 2017)
Pred nekaj dnevi nas je presenetila in pretresla vest o tem, da nas je nenadoma zapustila naša kolegica, članica in tajnica društva dr. Romana Erhatič Širnik. Vedno polna energije in načrtov. Pred kratkim je odšla v pokoj in je večkrat dejala, da sedaj bo pa čas še za druge stvari, delali smo načrte tudi za aktivnosti v društvu.
Romana Erhatič Širnik je diplomirala na Biotehniški fakulteti na oddelku za biologijo in na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Na študiju Varstva naravne dediščine Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer smo se tudi spoznali, je magistrirala s temo Sodelovanje javnosti pri nastajanju regijskega parka Kočevsko - Kolpa, za tem pa zaključila tudi doktorski študij s temo Varstvo ptičev v 19. in 20. stoletju na slovenskem ozemlju. Izjemno je uživala v preučevanju arhivskih virov in odkrivanju manj poznane zgodovine varstva narave na slovenskem.
Romana Erhatič Širnik je bila do upokojitve zaposlena kot kustosinja svetnica v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je vodila delo Slovenskega lovskega muzeja in njegovega ribiškega oddelka. Bila je odlična muzealka, avtorica mnogih publikacij in izjemna poznavalka zgodovine lovstva pri nas, varstva ogroženih živalskih vrst, prav tako je bila avtorica mnogih razstav s področja naravoslovnih dejavnosti.
Našo drago kolegico bomo pogrešali na društvenih predavanjih, na ekskurzijah ter pri strokovnem delovanju, kjer so bili dobrodošli njeni nasveti, znanje in pronicljivost.
Večina od nas se je z Romano zadnjič videla na predavanju v mesecu oktobru, ki je bilo posvečeno zgodovini voda pri nas in primerom iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Na predavanju je uživala, saj je bilo to njeno področje, videla je možnosti projektov, z avtorjem predavanja pa sta se dogovarjala za sodelovanje.
Ko drevo v gozdu pade na tla in tam obleži, živi svoje drugo življenje in hrani ves živelj okrog sebe. Še dolgo časa.
Ob boleči izgubi Društvo DONDES izreka iskreno sožalje družini.
Pred nekaj dnevi nas je presenetila in pretresla vest o tem, da nas je nenadoma zapustila naša kolegica, članica in tajnica društva dr. Romana Erhatič Širnik. Vedno polna energije in načrtov. Pred kratkim je odšla v pokoj in je večkrat dejala, da sedaj bo pa čas še za druge stvari, delali smo načrte tudi za aktivnosti v društvu.
Romana Erhatič Širnik je diplomirala na Biotehniški fakulteti na oddelku za biologijo in na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Na študiju Varstva naravne dediščine Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer smo se tudi spoznali, je magistrirala s temo Sodelovanje javnosti pri nastajanju regijskega parka Kočevsko - Kolpa, za tem pa zaključila tudi doktorski študij s temo Varstvo ptičev v 19. in 20. stoletju na slovenskem ozemlju. Izjemno je uživala v preučevanju arhivskih virov in odkrivanju manj poznane zgodovine varstva narave na slovenskem.
Romana Erhatič Širnik je bila do upokojitve zaposlena kot kustosinja svetnica v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je vodila delo Slovenskega lovskega muzeja in njegovega ribiškega oddelka. Bila je odlična muzealka, avtorica mnogih publikacij in izjemna poznavalka zgodovine lovstva pri nas, varstva ogroženih živalskih vrst, prav tako je bila avtorica mnogih razstav s področja naravoslovnih dejavnosti.
Našo drago kolegico bomo pogrešali na društvenih predavanjih, na ekskurzijah ter pri strokovnem delovanju, kjer so bili dobrodošli njeni nasveti, znanje in pronicljivost.
Večina od nas se je z Romano zadnjič videla na predavanju v mesecu oktobru, ki je bilo posvečeno zgodovini voda pri nas in primerom iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Na predavanju je uživala, saj je bilo to njeno področje, videla je možnosti projektov, z avtorjem predavanja pa sta se dogovarjala za sodelovanje.
Ko drevo v gozdu pade na tla in tam obleži, živi svoje drugo življenje in hrani ves živelj okrog sebe. Še dolgo časa.
Ob boleči izgubi Društvo DONDES izreka iskreno sožalje družini.
14. 10. 2016
EKSKURZIJA NA OBALO
Organizacija skupne ekskurzije društev DONDES in Drobnovratnik se je izkazala za dobro potezo. Na izletu se nas je zbralo 20, večina se nas je na slovensko Obalo odpeljala z avtobusom iz Postojne.V Škocjanskem zatoku nas je sprejela Bojana in nas popeljala po sprehajalni poti in do postajališč, kjer smo s pomočjo daljnogledov lahko preverili svoje znanje prepoznavanja ptičjih vrst. Na poti nam je predstavila zgodovino območja, kjer je danes naravni rezervat. Ob ogledu fotografij z začetkov, ko se je DOPPS lotil renaturacije območja, je težko verjeti, da je bilo mogoče zatok urediti do današnje stopnje. Mnogi smo prvič videli novi informacijski center Škocjanskega zatoka, ki je odprt od letošnjega maja. Izkazalo se je, da bi za ogled in opazovanje ptic potrebovali več časa, kar pomeni, da bodo mnogi prišli v zatok tudi sami. Ob 11. uri nam je kolegica mag. Nataša Šalaja predstavila povzetek svojega magistrskega dela z naslovom Programi obiskovanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok s ciljem spodbujanja odgovornega vedenja do narave. Predstavila je zanimive izkušnje dela z različnimi javnostmi, kako jih pritegniti v delovanje zavarovanega območja, kako različnim javnostim spodbuditi zanimanje za naravo. Skupna ugotovitev je bila, da bi bile njihove izkušnje uporabne tudi v drugih okoljih po Sloveniji. Med ogledoma smo si privoščili kosilo v restavraciji Primorka v Strunjanu. Po Krajinskem parku Strunjanske soline nas je vodila Alenka in nam predstavila začetke in intenzivno delo zadnjih let v parku. Zaradi odprtosti prostora, gre za bistveno drugačen tip zavarovanega območja kot je Škocjanski zatok. V Strunjanskih solinah je obiskovalce nemogoče nadzorovati in jih je težko usmerjati stran od določenih območij. Izjema so industrijski deli solin, ki so zaradi pridelave soli zaprti. Ogledali smo si tudi muzej v Strunjanskih solinah. Ob koncu ekskurzije smo posedeli ob morju in se okoli 18. ure odpravili domov.
__________________________________________________________________________________________
10. 10. 2016
VABILO NA PREDAVANJE ZGODOVINA VODA NA SLOVENSKEM V 16. IN 17. STOLETJU
Društvo DONDES jesenski cikel predavanj Narava kot vrednota začenja s predavanjem Zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju: primeri iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave (1689). Predavanje bo potekalo v sredo, 19. oktobra ob 18.30 uri, v Hostlu Celica. Predaval bo dr. Žiga Zwitter.
Zgodovina voda je kot tipičen del okoljske zgodovine interdisciplinarno raziskovalno polje. Če pri tem preučujemo starejšo zgodovino, so zelo pomembne metode dela zgodovinarjev. V predavanju bo predstavljena zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju, na katere pisni viri dajejo odgovore, predavatelj bo opozoril na pomen upoštevanja kritiške metode pri analizi tovrstnih podatkov.
Žiga Zwitter je diplomiral iz zgodovine in geografije ter doktoriral iz okoljske zgodovine. Dela kot docent za zgodovino 16.– 18. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UL, kjer raziskuje predvsem okoljsko zgodovino.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA PREDAVANJE ZGODOVINA VODA NA SLOVENSKEM V 16. IN 17. STOLETJU
Društvo DONDES jesenski cikel predavanj Narava kot vrednota začenja s predavanjem Zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju: primeri iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave (1689). Predavanje bo potekalo v sredo, 19. oktobra ob 18.30 uri, v Hostlu Celica. Predaval bo dr. Žiga Zwitter.
Zgodovina voda je kot tipičen del okoljske zgodovine interdisciplinarno raziskovalno polje. Če pri tem preučujemo starejšo zgodovino, so zelo pomembne metode dela zgodovinarjev. V predavanju bo predstavljena zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju, na katere pisni viri dajejo odgovore, predavatelj bo opozoril na pomen upoštevanja kritiške metode pri analizi tovrstnih podatkov.
Žiga Zwitter je diplomiral iz zgodovine in geografije ter doktoriral iz okoljske zgodovine. Dela kot docent za zgodovino 16.– 18. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UL, kjer raziskuje predvsem okoljsko zgodovino.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
22. 9. 2016
VABILO NA EKSKURZIJO NA OBALO
Društvo DONDES in društvo Drobnovratnik za soboto, 8. oktobra 2016 pripravljata skupno ekskurzijo na slovensko Obalo, kjer si bomo ogledali na novo urejeno območje naravnega rezervata Škocjanskega zatoka in območje Krajinskega parka Strunjanskih solin.
Program ekskurzije: ob 9. uri zbor na vhodu v Naravni rezervat Škocjanski zatoka. Sledi organizirano vodenje po zatoku (ca. 2 uri) in predstavitev magistrske naloge mag. Nataše Šalaja: Programi obiskovanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok s ciljem spodbujanja odgovornega vedenja do narave (ca. 1 ura). Okoli 12.30 ure odhod v Strunjan in premik na lokacijo Krajinskega parka Strunjanske soline. Ob 13. uri kosilo v restavraciji Primorka pod hotelom Krka Strunjan. Ob 14. 30 uri voden ogled Krajinskega parka Strunjanske soline z muzejem. Odhod z avtobusom iz Strunjana proti Postojni predvidoma okoli 18.00 ure.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA EKSKURZIJO NA OBALO
Društvo DONDES in društvo Drobnovratnik za soboto, 8. oktobra 2016 pripravljata skupno ekskurzijo na slovensko Obalo, kjer si bomo ogledali na novo urejeno območje naravnega rezervata Škocjanskega zatoka in območje Krajinskega parka Strunjanskih solin.
Program ekskurzije: ob 9. uri zbor na vhodu v Naravni rezervat Škocjanski zatoka. Sledi organizirano vodenje po zatoku (ca. 2 uri) in predstavitev magistrske naloge mag. Nataše Šalaja: Programi obiskovanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok s ciljem spodbujanja odgovornega vedenja do narave (ca. 1 ura). Okoli 12.30 ure odhod v Strunjan in premik na lokacijo Krajinskega parka Strunjanske soline. Ob 13. uri kosilo v restavraciji Primorka pod hotelom Krka Strunjan. Ob 14. 30 uri voden ogled Krajinskega parka Strunjanske soline z muzejem. Odhod z avtobusom iz Strunjana proti Postojni predvidoma okoli 18.00 ure.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. 5. 2016
EKSKURZIJA NA KOČEVSKO USPELA
Na ekskurziji na Krempo in v pragozd Krokar se nas je v soboto, 7. maja v Kočevski Reki zbralo 7 pohodnikov. V Kočevski Reki nas je pričakal kolega mag. Bojan Kocjan, ki je zaposlen v kočevski enoti Zavoda za gozdove (ZGS) in nam je pred terenskim ogledom predstavil območje in dva projekta, pri katerih sodeluje kočevska enota ZGS. Projekt Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) se je pričel v letu 2015 in bo potekal 54 mesecev. Vključuje več partnerjev, ki bodo opravili raziskovalno delo pri preučevanju dinamike vrst: orel belorepec, divji petelin, gozdni jereb, triprsti detel in belohrbti detel. V okviru raziskav bodo preverjali razloge za upadanje populacij in kakšni pogoji omogočajo stabilne populacije. Projekt predvideva tudi raziskovanje prisotnosti človeške ribice v podzemnem svetu Kočevske in ocenjevanje njene številčnosti in čiščenje nekaterih jam. Povezava na spletno stran Life KOČEVSKO: http://life-kocevsko.eu/
Nekaj več smo izvedeli tudi o vpisu bukovo-jelovih gozdov Evrope v seznam Unescove dediščine, ki ga koordinira Republika Avstrija, vanj je vključenih več držav in območij, pri nas poleg območja Krokarja, tudi gozdovi Snežnika. Vloga za vpis je bila oddana, sedaj sledijo preverjanja na terenu. Naši bukovi gozdovi predstavljajo južni rob bukovo-jelovih gozdov v Evropi in so služili kot refugij, iz katerega so se bukovi gozdovi po zadnji ledeni dobi širili nazaj v evropski prostor.
Po predavanju in pogovoru smo se odpravili do vasi Inlauf. Nekdanja kočevarska vas leži 500 m južno od naselja Borovec pri Kočevski Reki, na vzhodnem pobočju vrha Krokar (1119 m), s katerega se vidijo dolina Kolpe, Snežnik in velik del Gorskega Kotarja. Južno nad nekdanjim naseljem je razgledni vrh Krempa (942 m). Pot proti Krempi nas je vodila preko travnikov, kjer so začele cveteti narcise (Narcisus poeticus). Z vrha Krempe smo zagrizli v hrib proti robu pragozda Krokar, kjer nam je Bojan Kocjan predstavil upravljanje s pragozdom in z okoliškimi gozdovi.
Ob vračanju s Krokarja je začelo iz Kolpske doline grmeti in najavljati nevihte, vendar je vreme zdržalo še toliko, da smo si ogledali tudi Reško jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Reškega potoka (pomembna ponikalnica na Kočevskem) in se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. Jezero ima danes približno 20 hektarov. Spodnji del jezera je namenjen ribolovu in ostalim vrstam rekreacije. Zgornji del je izločen kot gojitveno področje za ribe in gnezdenje ptic. Pas gozda ob jezeru in Reškem potoku je izločen kot rezervat Jezero s skupno površino 51,03 ha. Reško jezero naseljujejo ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki jelševci. Ob jezeru naj bi gnezdil tudi orel belorepec, več podatkov o vrsti pa bo znanega po zaključku projekta Life KOČEVSKO. Po koncu ekskurzije smo se vsi strinjali, da bi država morala razglasiti Regijski park Kočevsko, ki bi pomenil nadgradnjo prizadevanj posameznikov in organizacij, predvsem pa si to zasluži narava Kočevske.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
EKSKURZIJA NA KOČEVSKO USPELA
Na ekskurziji na Krempo in v pragozd Krokar se nas je v soboto, 7. maja v Kočevski Reki zbralo 7 pohodnikov. V Kočevski Reki nas je pričakal kolega mag. Bojan Kocjan, ki je zaposlen v kočevski enoti Zavoda za gozdove (ZGS) in nam je pred terenskim ogledom predstavil območje in dva projekta, pri katerih sodeluje kočevska enota ZGS. Projekt Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) se je pričel v letu 2015 in bo potekal 54 mesecev. Vključuje več partnerjev, ki bodo opravili raziskovalno delo pri preučevanju dinamike vrst: orel belorepec, divji petelin, gozdni jereb, triprsti detel in belohrbti detel. V okviru raziskav bodo preverjali razloge za upadanje populacij in kakšni pogoji omogočajo stabilne populacije. Projekt predvideva tudi raziskovanje prisotnosti človeške ribice v podzemnem svetu Kočevske in ocenjevanje njene številčnosti in čiščenje nekaterih jam. Povezava na spletno stran Life KOČEVSKO: http://life-kocevsko.eu/
Nekaj več smo izvedeli tudi o vpisu bukovo-jelovih gozdov Evrope v seznam Unescove dediščine, ki ga koordinira Republika Avstrija, vanj je vključenih več držav in območij, pri nas poleg območja Krokarja, tudi gozdovi Snežnika. Vloga za vpis je bila oddana, sedaj sledijo preverjanja na terenu. Naši bukovi gozdovi predstavljajo južni rob bukovo-jelovih gozdov v Evropi in so služili kot refugij, iz katerega so se bukovi gozdovi po zadnji ledeni dobi širili nazaj v evropski prostor.
Po predavanju in pogovoru smo se odpravili do vasi Inlauf. Nekdanja kočevarska vas leži 500 m južno od naselja Borovec pri Kočevski Reki, na vzhodnem pobočju vrha Krokar (1119 m), s katerega se vidijo dolina Kolpe, Snežnik in velik del Gorskega Kotarja. Južno nad nekdanjim naseljem je razgledni vrh Krempa (942 m). Pot proti Krempi nas je vodila preko travnikov, kjer so začele cveteti narcise (Narcisus poeticus). Z vrha Krempe smo zagrizli v hrib proti robu pragozda Krokar, kjer nam je Bojan Kocjan predstavil upravljanje s pragozdom in z okoliškimi gozdovi.
Ob vračanju s Krokarja je začelo iz Kolpske doline grmeti in najavljati nevihte, vendar je vreme zdržalo še toliko, da smo si ogledali tudi Reško jezero, ki je nastalo z zajezitvijo Reškega potoka (pomembna ponikalnica na Kočevskem) in se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. Jezero ima danes približno 20 hektarov. Spodnji del jezera je namenjen ribolovu in ostalim vrstam rekreacije. Zgornji del je izločen kot gojitveno področje za ribe in gnezdenje ptic. Pas gozda ob jezeru in Reškem potoku je izločen kot rezervat Jezero s skupno površino 51,03 ha. Reško jezero naseljujejo ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki jelševci. Ob jezeru naj bi gnezdil tudi orel belorepec, več podatkov o vrsti pa bo znanega po zaključku projekta Life KOČEVSKO. Po koncu ekskurzije smo se vsi strinjali, da bi država morala razglasiti Regijski park Kočevsko, ki bi pomenil nadgradnjo prizadevanj posameznikov in organizacij, predvsem pa si to zasluži narava Kočevske.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
28. 4. 2016
VABILO NA EKSKURZIJO NA KOČEVSKO
V soboto, 7. maja 2016 se ob 10. uri dobimo v Kočevski Reki pri osnovni šoli (če pridete v Kočevsko Reko iz Ljubljane je šola na nasprotnem koncu vasi, ob cesti in nasproti šole).
Kolega mag. Bojan Kocjan nam bo pripravil kratko predavanje o projektu Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) in o postopku vpisa območja Krokar in njegovih bukovo-jelovih gozdov v Unescov seznam svetovne dediščine. Potem se bomo podali na teren, proti Krempi in po robu pragozda Krokar. Predstavitev s potjo bo trajala približno 4 ure.
Oprema in obutev morata biti terenska, ker del poti poteka po neshojenem terenu. Glede na trenutno vremensko napoved lahko pričakujemo solidno vreme. Prosim, da mi svojo udeležbo potrdite na mail in sporočite ali imate še kakšen prostor v avtu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VABILO NA EKSKURZIJO NA KOČEVSKO
V soboto, 7. maja 2016 se ob 10. uri dobimo v Kočevski Reki pri osnovni šoli (če pridete v Kočevsko Reko iz Ljubljane je šola na nasprotnem koncu vasi, ob cesti in nasproti šole).
Kolega mag. Bojan Kocjan nam bo pripravil kratko predavanje o projektu Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) in o postopku vpisa območja Krokar in njegovih bukovo-jelovih gozdov v Unescov seznam svetovne dediščine. Potem se bomo podali na teren, proti Krempi in po robu pragozda Krokar. Predstavitev s potjo bo trajala približno 4 ure.
Oprema in obutev morata biti terenska, ker del poti poteka po neshojenem terenu. Glede na trenutno vremensko napoved lahko pričakujemo solidno vreme. Prosim, da mi svojo udeležbo potrdite na mail in sporočite ali imate še kakšen prostor v avtu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
20. 3. 2016
INTERPRETACIJA POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA
Vabimo vas na predavanje v sklopu Narava kot vrednota, ki bo v sredo, 23. marca ob 18. uri, kot del občnega zbora društva.
Predavala bo: dr. Mateja Šmid Hribar
Naslov predavanja: Interpretacija pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Interpretacija pokrajine je ena najbolj primernih in uveljavljenih oblik informiranja ter ozaveščanja obiskovalcev in lokalnih prebivalcev, ki zahteva celovit in interdisciplinaren pristop.
V knjigi Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja:
http://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/interpretacija-okolja-na-primeru-ljubljanskega-barja#v
in članku A methodological basis for landscape interpretation: the case of the Ljubljana Marsh:
https://www.researchgate.net/publication/287972218_A_methodological_basis_for_landscape_interpretation_the_case_of_the_Ljublja_na_Marsh je na primeru porečja Iške prikazano, kako lahko z različnimi interpretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo realnim in virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Predstavljeni so koraki o zasnovi in izbiri primernih orodij ter izvedbi interpretacije, katere končni cilj je, da bi ljudje čim bolje spoznali pokrajino, jo razumeli in obvarovali pred neprimernimi posegi. Učinkovito namreč varujemo le tisto, kar poznamo in razumemo.
dr. Mateja Šmid Hribar je od 2009 zaposlena na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Magistrirala je na študiju Varstvo naravne dediščine, doktorirala pa na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Kot raziskovalka se ukvarja s kulturno krajino, ekosistemskimi storitvami, tradicionalnim ekološkim znanjem, skupnimi viri, upravljanjem skupnega, trajnostnim razvoj, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi območji in drevesno dediščino.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
INTERPRETACIJA POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA
Vabimo vas na predavanje v sklopu Narava kot vrednota, ki bo v sredo, 23. marca ob 18. uri, kot del občnega zbora društva.
Predavala bo: dr. Mateja Šmid Hribar
Naslov predavanja: Interpretacija pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Interpretacija pokrajine je ena najbolj primernih in uveljavljenih oblik informiranja ter ozaveščanja obiskovalcev in lokalnih prebivalcev, ki zahteva celovit in interdisciplinaren pristop.
V knjigi Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja:
http://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/interpretacija-okolja-na-primeru-ljubljanskega-barja#v
in članku A methodological basis for landscape interpretation: the case of the Ljubljana Marsh:
https://www.researchgate.net/publication/287972218_A_methodological_basis_for_landscape_interpretation_the_case_of_the_Ljublja_na_Marsh je na primeru porečja Iške prikazano, kako lahko z različnimi interpretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo realnim in virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Predstavljeni so koraki o zasnovi in izbiri primernih orodij ter izvedbi interpretacije, katere končni cilj je, da bi ljudje čim bolje spoznali pokrajino, jo razumeli in obvarovali pred neprimernimi posegi. Učinkovito namreč varujemo le tisto, kar poznamo in razumemo.
dr. Mateja Šmid Hribar je od 2009 zaposlena na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Magistrirala je na študiju Varstvo naravne dediščine, doktorirala pa na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Kot raziskovalka se ukvarja s kulturno krajino, ekosistemskimi storitvami, tradicionalnim ekološkim znanjem, skupnimi viri, upravljanjem skupnega, trajnostnim razvoj, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi območji in drevesno dediščino.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
