dondes, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
  • O društvu
  • Novice
  • Knjiga
  • Povezave
  • Predavanja
  • Povezave
Junij 2023
 
DONDES je v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota pripravil predavanje z naslovom Štoparski vodnik po varstvu okolja, ki ga je predstavil mag. Aljoša Petek. Predavanje je  potekalo v ponedeljek, 12. junija 2023 ob 18. uri preko videokonference in v živo v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana.
 
Štoparski vodnik po varstvu okolja je prvi tovrstni priročnik za področje varstva okolja v Sloveniji, ki je na res preprost način sestavljen, predstavljen in dostopen vsem, ki se ukvarjate s problemi varstva okolja, ohranjanja narave, prostorskega načrtovanja in podnebnimi spremembami. Ne veste kako naprej? Brez panike! Štoparski vodnik po varstvu okolja vam bo povedal kako sodelovati v postopkih in kdaj, na katere institucije se obrniti, kako zbirati dokaze in še marsikaj.
 
Aljoša Petek je magister prava s Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je tekom študija pod mentorstvom prof. dr. Vasilke Sancin pričel s projektnim delom na področju varstva okolja in nadaljeval z magistrsko nalogo s področja razširjene odgovornosti proizvajalcev. Danes kot nevladnik, aktivist in pravnik, specializiran za področje pravnega varstva okolja, podpira civilno družbo na poti k uresničevanju ustavnih pravic do zdravega življenjskega okolja in pravice do pitne vode, tudi na referendumu, če je to potrebno.
 

Picture
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

april 2023
Imenovanje predstavnikov NVO v interesno posvetovalno skupino za sodelovanje pri
upravljanju velikih zveri
DONDES se je prijavil za glasovanje o članu interesno posvetovalne skupine za sodelovanje pri
upravljanju velikih zveri, ki bo delovala v okviru Ministrstva za naravne vire in prostor, kot smo
se dogovorili na naši skupščini in da podpremo za področje narave Rudija Kraševca iz
organizacije Dinaricum. CNVOS je sporočil, da je bil za vsako od predvidenih mest na 3
različnih podorčjih predlagan le po 1 kandidat, ztao so mimo glasovanja samo opravili uradno
imenovanje in ga posredovali na ministrstvo. Za predstavnike NVO so bili tako imenovani: Maša
Cerjak Kastelic za področje zaščite živali; Robert Ferlič za področje okolja in Rudi Kraševec za
področje narave. Želimo jim uspešno delo.
​-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
april 2023
Upravna enota Ljubljana nam je po skoraj 1 letu in po 2 dopolnitvah poslala potrditev in Odločbo
o spremembi temeljnega akta našega društva, med drugim je sedaj omogočena izvedba
skupščine tudi na daljavo in korespondenčno. Nov statut je objavljen na naših spleletnih
straneh.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Marec 2023
Obisk Prirodoslovnega muzeja Slovenije in razstave V vrtincu sprememb
 
Društvi DONDES in Drobnovratnik sta v soboto, 4. marca 2023 organizirali skupni obisk Prirodoslovnega muzeja Slovenije in voden ogled naravoslovne razstave V vrtincu sprememb, ki jo je v Cankarjevem domu pripravil Prirodoslovni muzej Slovenije. Kar precej velika skupina članov obeh društev se nas je ob 10. uri zbrala pred Prirodoslovnim muzejem in po nakupu kart smo odšli na ogled zbirk. Ogledali smo si minerološko zbirko, pa neveljskega mamuta ter okostje brazdastega kita, pogledali smo si posamezne habitate, ki so postavljeni v muzeju, naši kolegi iz Drobnovratnika so našli tudi svojega jamskega hroščka. Čas v muzeju je minil hitro in nato smo se odpravili na razstavo v Cankarjev dom, kjer nas je sprejela mlada biologinja in popeljala po posameznih najbolj značilnih ekosistemih našega prostora, in ki so hkrati tudi najbolj obremenjeni (gorski svet, vode...) ali podvrženi spremembam, bodisi zaradi podnebnih sprememeb (gozd) ali zaradi drugačnega načina gospodarjenja (travnik). Razstava je vredna ogleda in jo priporočamo vsem, ki jim je mar za naravo.    
Udeleženci obiska Prirodoslovnega muzeja.
Picture
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
november 2022
​

Predavanje o Mednarodnem projektu Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov

LIFE AMPHICON (LIFE18 NAT/SI/000711), 

Picture
 
 
DONDES je v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota v sredo, 23. novembra 2022 ob 18. uri preko videokonference pripravil predavanje z naslovom Mednarodni projekt Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov ali LIFE AMPHICON (LIFE18 NAT/SI/000711), ki sta predstavili Suzana Levstek in Tina Stepišnik.
 
Suzana Levstek je vodja projekta in prihaja z Občine Grosuplje, ki je prijavitelj in vodilni partner projekta. Tina Stepišnik pa dela v Krajinskem parku Radensko polje, ki kot pridružen partner sodeluje v projektu. Na začetku predavanja je bil predstavljen kratek promocijski film, sledila je predstavitev in pogovor o aktivnostih, ki se izvajajo v projektu.
 
Več o projektu najdete na: www.lifeamphicon.eu
 
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

​November 2022
Prijava DONDES na javni poziv MOL
 
DONDES se je konec oktobra 2022 prijavil na javni poziv Mestne občine Ljubljana za oddajo kandidature za sodelovanje v Odboru krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Tina Mikuš je potrdila pripravljenost za sodelovanje v Odboru, zato je DONDES oddal vlogo, v kateri smo predložili potrebne podatke in dokazila o delu in statusu DONDES-a, prav tako pa vse potrebne dokumente in reference Tine Mikuš. Rezultati izbora bodo znani 30. novembra 2022.
 
 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oktober 2022
Ekskurzija na Mašun
 
DONDES se je v sodelovanju z društvom Drobnovratnik v soboto, 8. oktobra 2022 odpravil  na celodnevno ekskurzijo v gozdove na Mašun.
Mašun je stara gozdarska naselbina in prijetna izletniška točka v osrčju snežniških gozdov. V preteklem letu je ZGS obnovil vsebine in opremo Mašunske gozdne učne poti in Gozdne hiše Mašun, kjer je na ogled postavljena interaktivna razstava »Velike zveri in njihovi gozdovi«. V spremstvu avtorice Špele Koblar Habič smo se sprehodili po Mašunski gozdni poti in si ob povratku ogledali tudi razstavo. Pri tem smo se preizkusili v volkovščini, zlezli v medvedji brlog, sledili živalskim sledem, telefonirali po drevesnem telefonu in počeli še marsikaj… Na koncu nas je pričakalo okusno kosilo v Gostišču Mašun. Na Mašunu nas je pričakalo toplo jesensko vreme, barve pa kot s kakšne kičaste jesenske fotografije. 
 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture

Avgust 2022
Članica DONDES-a je v Svetu ministra za okolje in prostor 
 
V avgustu je v okviru CNVOS, ki je krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij, potekal postopek za imenovanje predstavnikov NVO v Svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO. V postopku izbora predstavnikov nevladnih organizacij v Svet ministra se je izbiralo deset predstavnikov: za pravno-sistemska vprašanja s področja okolja, narave in prostora, za področje podpornega okolja za NVO s področja okolja in prostora, za področje voda, varstvo okolja, biotska raznovrstnost, zavarovana območja, urejanje prostora, graditev, krožno gospodarstvo in podnebne spremembe.
 
NVO smo se morale prijaviti za glasovalne pravice na posameznem področju. DONDES se je prijavila za glasovanje na področjih: pravno-sistemska vprašanja, vode, biotska raznovrstnost in zavarovana območja. Za področje zavarovana območja smo našo članico mag. Tino Mikuš prijavili tudi kot kandidatko za Svet ministra za okolje in prostor. Glasovanje v imenu DONDES je opravil predsednik Iztok Rozman, odločitev o podpori kandidatom smo sprejeli v okviru Upravnega odbora. 
 
Mag. Tina Mikuš je bila na področju zavarovana območja med 4 kandidati izbrana za članico Sveta ministra za okolje in prostor. Čestitamo in ji želimo uspešno delo. O dogajanju v Svetu ministra vas bomo obveščali. Na volitvah so najvišje število glasov prejeli na področju pravno sistemska vprašanja s področja okolja in prostora Aljoša Petek, na področju podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora Senka Šifkovič, na področju vode Dr. Mihael Jožef Toman, na področju varstva okolja Tomaž Gorenc, na področju biotska raznovrstnost, Damjan Vinko, na področju zavarovana območja mag. Tina Mikuš, na področju urejanje prostora Maja Simoneti, na področju graditev Kaja Lipnik Vehovar, na področju krožno gospodarstvu, Jaka Kranjc in na področju podnebne spremembe Barbara Kvac.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Maj 2022
Ekskurzija v Notranjski regijski park
 
Društvi DONDES in Drobnovratnik  sta se v soboto, 21. maja 2022 odpravili na potep po Notranjskem regijskem parku (NPR), po katerem sta vodila strokovna sodelavca parka Tomaž Jančar in Jošt Stergaršek.
Na začetku ekskurzije smo si udeleženci ogledali maketo Cerkniškega jezera pri družine Kebe, kjer so se zadržali v daljšem pogovoru. Nato smo se odpravili po poti Drvošec, kjer smo spoznavali delovanje naravnih pojavov presihajočega Cerkniškega jezera, kakšen je pomen tega čudeža narave in kako se ohranjanja narave lotevajo v NRP. Poleg tega so spoznali značilne rastline v NRP in uživali v razgledih na Cerkniško jezero. Za drugi del poti, po Poti izvirov, je tokrat zmanjkalo časa, prav tako pa zaradi suše ni bilo vode in si jih bomo ogledali naslednjič, ko bo predtem deževalo. Ekskurzijo smo zaključili na Kmetiji odprtih vrat Levar, kjer smo si privoščili odlično kosilo. 

Picture
Picture
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

april 2022
Vabilo na predavanje: Dosežki, stanja in izzivi varstva narave v okviru nalog ZRSVN OE Kranj
 
Delovanje kranjske enote ZRSVN bo predstavil Metod Rogelj. Predavanje bo potekalo v četrtek, 14.aprila 2022 ob 19. uri preko videokonference. Na predavanju bo predstavljen organizacijski in kadrovski razvoj Območne enote Kranj, kakšne so njihove aktivnosti, kaj je na območju enote trenutno najbolj aktualnega ter izzivi za bodoče delo. Predavatelj se bo dotaknil tudi osnovnih značilnosti in razlik v delu naravovarstvenika pred 25 leti in danes in kaj bi strokovne službe na področju naravovarstva potrebovale za učinkovito varstvo narave v prihodnje.
 
Metod Rogelj je 1995 diplomiral na Oddelku za biologijo na Ljubljanski univerzi. Že pred zaključkom študija je sodeloval s firmo Biotehna engineering, ki mu je bila tudi prva zaposlitev. Spomladi 1995 se je zaposlil na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, z ustanovitvijo Zavoda RS za varstvo narave pa je prevzel vodenje Območne enote Kranj. Poleg organizacijskih nalog vodenja je opravljal konkretne naloge iz pristojnosti območne enote s poudarkom na varstvu mokrišč, usmerjanju zahtevnejših posegov, poglabljanju vključevanja varstva narave v prostorsko načrtovanje in številne druge. Z Ministrstvom za okolje in prostor ter Agencijo za okolje (nekdanjo Upravo za varstvo narave) je sodeloval pri razvoju več sistemskih nalog Zakona o ohranjanju narave. V okviru ZRSVN je vodil Skupino za strokovni razvoj ZRSVN in sodeloval pri razvoju številnih strokovnih nalog Zavoda. V prostem času je čebelar, hribovec, glasbenik in kovač.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

marec
Skupščina Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije          
 
DONDES je v času med 28. in 30. marcem 2022 imel korespondenčno skupščino.
Na skupščini je bil obravnavan naslednji dnevni red:
 
1. Potrditev dnevnega reda skupščine
2.  Imenovanje delovnih organov skupščine
3. Poročila društva za leto 2021 in glasovanje o poročilih
- poročilo predsednika o delu
- finančno poročilo
- poročilo nadzornega odbora 
4. Program društva za leto 2022
- program aktivnosti
- finančni načrt
4. Potrditev višine članarine za leto 2022
5. Predlog statutarnih sprememb
 
Skupščina je vse sklepe potrdila. Pripravljen bo zapisnik in statutarne spremembe bodo poslane na Upravno enoto.
Višina članarine ostaja enaka kot prejšnje leto: 10 EUR za posameznega člana, 15 EUR družinska članarina in 5 EUR članarina za študenta, upokojenca ali brezposelno osebo.
 
 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
januar 2022
vabilo na predavanje
DONDES v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje z naslovom Kaj prinaša nova Skupna evropska kmetijska politika 2023-2027 za trajnostno Slovenijo?
 
Predavanje bo potekalo v četrtek, 27. januarja 2022 ob 19. uri preko videokonference.
 
Predaval bo član društva Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Center se že od ustanovitve 2003 ukvarja s spodbujanjem pridelave in uporabe lokalne in sonaravno pridelane hrane.  Zadnja leta je Center član, od leta 2020 pa tudi koordinator Delovne skupine za ekološko kmetijstvo in samooskrbo v okviru mreže Plana B za Slovenijo, t.j. mreže nevladnih organizacij za trajnostni razvoj. Skupina med drugim spremlja dogajanje glede  zakonodaje in strateških dokumentov na tem področju v Sloveniji in EU ter nanje podaja predloge in pripombe. 
 
Kot del priprav Skupne kmetijske politike EU za obdobje 2023-2027 se v posameznih državah članicah pripravljajo nacionalni Strateški načrti za izvajanje te politike in njenih ukrepov. Ti načrti in ukrepi so v tem obdobju še posebej pomembni, saj mora tudi kmetijstvo prispevati k ciljem boja s podnebnimi spremembami. Podobno pomembni so tudi prispevki k drugim kritičnim okoljskim ciljem - zaustavitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti, zdravju potrošnikov, pa tudi obstoju in razvoju malih kmetij. Vse našteto na različne načine vpliva na vsakega od nas in na trajnostni razvoj oz. obstoj. Na predavanju bodo predstavljene nekatere glavne značilnosti slovenskega predloga Strateškega načrta, ki je bil v Bruselj poslan konec decembra 2021. Podane bodo tudi ocene, v kolikšni meri Strateški načrt lahko prispeva k uresničevanju novega Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do 2027. 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture



-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
​december 2021

Vabilo na predavanje v ciklu Narava kot vrednota
DONDES vas v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje Reka Krka: fenomen in problem, naravovarstvenika Andreja Hudoklina. Predavanje bo potekalo v četrtek, 9. decembra 2021 ob 20. uri preko videokonference. Predavatelj bo predstavil glavne značilnosti toka reke Krke od kraškega izvira do izliva v Savo, antropogene pritiske na reko, spregovoril bo o upadanju populacij bentoških in ribjih vrst. Slišali pa bomo tudi o ekosistemskem inženirju bobru, ki si trenutno edini prizadeva za izboljšanje vodnih habitatov. Andrej Hudoklin je že več kot 30 let zaposlen na Zavodu RS za varstvo narave, OE Novo mesto, kjer se posveča raznoliki problematiki varstva narave na Dolenjskem. Posebno pozornost namenja ogroženim živalskim vrstam (beli in črni močeril, močvirska sklednica, kosec, srednji detel, črnočeli srakoper, čebelar, bober) in njihovim življenjskim prostorom (Dobrava, Jovsi, glinokopi Zalog, Jelševnik, peskokop Župjek, Krakovski gozd, Kočevski rog, Gorjanci). Je član več društev, v okviru katerih že vrsto let spremlja stanje jam, zatočišč netopirjev, ptic kmetijske in gozdne krajine ter navadnega polha. Veliko časa namenja tudi naravoslovni fotografiji. V Dolenjskem listu v stalni rubriki z besedo in fotografijo predstavlja zanimivosti dolenjske narave, uredil je več številk Dolenjskega krasa in Dolenjskega zbornika ter monografijo Kostanjeviška jama. V prostem času je ljubiteljski režiser, ustvarjalec kamnitih skulptur in organizator Poletja v Kočevskem rogu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
September 2021
EKSKURZIJA NA RADENSKO POLJE
V ponedeljek, 4. oktobra 2021 smo se člani in članice DONDES odpravili na ogled južnega dela krajinskega parka Radenskega polja, leta 2020 smo si ogledali severni del parka.  
Ob 16. uri smo se zbrali pred Centrom ohranjanja narave - Žabja hiša (Mala Račna 20.)
Od tam smo se odpeljali do parkirišča pri Zelenki in si tam ogledali izvire Zelenke in Novljanovo retje, poplavni gozd in mokrotno barje pri Pirki. Nato pa smo šli še v dve jami, najprej smo se po stopnicah spustili do dna jame Viršnice, nato pa smo se sprehodili v Lazarjevo jamo, v kateri smo si ogledali lepe kapniške strukture. 
V okviru izleta sta nam sodelavki parka predstavili tudi projekt Life Amphicon, ki poteka v krajinskem parku in se posveča ohranjanju dvoživk in obnovi njihovih habitatov. 
Naša kolegica Tina Mikuš, vodja KP Radensko polje pa nas je za konec popeljala na ogled Centra ohranjanja narave, kjer se od pred kratkim nahaja sedež parka in po postavljenih razstavah v centru.  
Kljub jesenskemu popoldanskemu času smo videli veliko zanimivih kotičkov narave na Radenskem polju in uživali v lepem dnevu. Vam priporočamo in prilagamo povezavo na spletne strani parka: https://www.radenskopolje.si/
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
junij 2021
Ekskurzija v TNP
 
Za jesen leta 2020 smo imeli napovedano ekskurzijo v Triglavski narodni park, a smo jo morali zaradi korone prestaviti na 2021, ko nam je v hribih nametalo toliko snega, da smo ekskurzijo lahko izvedli šele dober teden pred začetkom poletja, v soboto 12. 6. 2021.
Skupaj s prijatelji iz društva Dobnovratnik smo se prepustili odličnemu strokovnemu vodstvu ekipe Javnega zavoda Triglavski narodni park (Nina Alič, Andrej Arih in Tomaž Kralj), ki nam je pripravila tako obsežen program, da nam je za kakšno razgledišče celo zmanjkalo časa.
Ogledali smo si oba info centra TNP:  Triglavsko rožo na Bledu  s stalno razstavo fotografij Raj pod Triglavom in razstavo risb Jurija Mikuletiča; v Bohinjki v Stari Fužini smo uživali v »najlepši dnevni sobi« z razgledom na Triglav in Bohinjsko jezero, občudovali Mikuletičeve risbe živali in na zunanji razstavi spoznavali invazivne vrste; obiskali smo tudi Planšarski muzej v Stari Fužini s predstavitvijo pašnih planin in izdelave sira.
V letu, ko TNP praznuje 40 let od sprejetja prvega zakona o Triglavskem narodnem parku, nam je Andrej Arih predstavil zgodovino, organiziranost in poglavitne naravovarstvene značilnosti, pa tudi problematiko našega edinega narodnega parka. V drugem delu pa je predstavil LIFE projekt  VrH Julijcev, ki je namenjen izboljšanju stanja 8 rastlinskih in živalskih vrst in 4 habitatnih tipov. V petletni projekt je vključenih še 8 partnerjev, tako da je usklajevanje in izvajanje ukrepov precej zahtevno.
Na terenskem ogledu pri Biatlonskem centru na Pokljuki  je bila predstavljena problematika prometa in cest, biatlonskega centra, obiskovalcev (nabiralcev, planincev in smučarjev), gozdarstva, lastništva (RKC), vse to tudi v povezavi z vzpostavljanjem mirnih con za divjega petelina in belko. V letošnjem letu bodo s telemetričnimi oddajniki spremljani gibanje divjega petelina poleti in ugotavljali njegova poletna prehranjevalna območja. Naslednji postanek je bil pri barju Šijec, kjer se ukrepi za ohranjanje visokih barij nanašajo na promet in ustrezno odvodnjavanje cest, ter preprečevanje hoje po barju. Spoznavanju visokih barij je namenjena učna pot pri barju Goreljek.
Posebna zanimivost je bil obisk naselja Gorjuše (Spodnje, Srednje in Zgornje), skozi katerega se ponavadi zgolj zapeljemo na poti s Pokljuke v Bohinj. Gorjuše so po površini eno največjih naselij na Pokljuki in ležijo na sončnih teras na nadmorski višini od 900 do 1100 m. Na sprehodu po kulturni krajini Gorjuš nam je zgodovino in posebnosti naselja, ki ima le nekaj več  kot 130 prebivalcev, odlično predstavil kar domačin Tomaž Kralj, in to vse od poljedelstva do živinoreje, od flančnikov (majhnih vrtičkov, kjer so na sončnih legah v zavetju skal gojili sadike in zelenjavo), do kamnitih zidov, ki so varovali njive in poti, ter ostankov rudnih jam, kjer so kopali bobovec - železovo rudo, ki so ga vozili v fužine v Bohinj. Ohranili oz. obnovili so celo zidan vodnjak – šterno.
Vsaka dobra ekskurzija ima tudi družabno kulinarnični del: kava pri TNP na Bledu, kosilo na turistični kmetiji Ročnjek na Gorjušah, dan pa smo zaključili z dobrotami, ki jih je pripravilo društvo kmečkih žena pri Bohinjki. 
Ker se projekt VrH Julijcev konča leta 2022, smo se dogovorili, da si bomo leta 2023 prišli pogledat rezultate projekta. 

​------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
junij 2021
Poziv za predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za delovanje društva v javnem interesu in ohranitev statusa
 
Ministrstvo za okolje in prostor je DONDES v sredini marca poslalo dopis, v katerem so zahtevali, da jim predložimo vsa potrebna dokazila, da po 4. členu Zakona o spremembah Zakona o ohranjanju narave izpolnjujemo pogoje za podaljšanje statusa društva z delovanjem v javnem interesu po ZON. 
V začetku junija 2021 smo na DONDES prejeli obvestilo z MOP, v katerem nas obveščajo, da so bili vsi poslani dokumenti ustrezni ter, da smo ohranili status društva z delovanjem v javnem interesu po ZON. 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
april 2021
Spremembe Zakona o vodah in zakonodajni referendum
 
DONDES se je v kampanjo glede sprememb Zakona o vodah vključevalo tako, da je pozivalo svoje člane, da podpišejo peticijo proti spremembi zakonodaje, obveščal jih je o možnostih oddaje  podpisov za razpis referenduma ter jih pozval k udeležbi na referendumu proti spremembi Zakona o vodah, ki je potekal v nedeljo, 11. julija 2021. Veseli nas velika udeležba na referendumu in da novi Zakon o vodah ne bo stopil v veljavo, saj bi še bolj na široko odprl možnosti gradbenim posegom na obrežjih vodnih teles. Spremembe v Zakonu o vodah bi med drugim omogočile, da se na vodnih in priobalnih zemljiščih - reke, jezera in morje, dovoli gradnje, ki so bile do zdaj prepovedane – gradnje poslovnih objektov, parkirišč, stavb za promet. To bi pomenilo veliko nevarnost poslabšanja stanja površinskih in podzemnih voda, predvsem pa poslabšanje stanja pitne vode v celotni Sloveniji, pozidane bregove rek in jezer izven obstoječih zazidalnih površin in povečanje tveganja za poplavljanje objektov.

​-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
marec 2021
Predavanje z naslovom Iskanje nadomestnega vodnega vira za Postojno in Pivko
 
Društvo Drobnovratnik je v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa Postojna pripravilo predavanje dr. Mateja Blatnika: Iskanje nadomestnega vodnega vira za Postojno in Pivko. DONDES je nanj povabil svoje člane. Predavanje je potekalo v torek, 30. marca 2021 ob 18h, preko spletne platforme Zoom. 
 
Vodni viri na krasu, med katere sodi tudi zajetje Malni - ključni vodni vir za občini Postojna in Pivka, so vse bolj ogroženi. Žal se jim ob napovedanih spremembah zakonodaje obetajo še slabši časi. Dr. Matej Blatnik je predstavil najnovejše izsledke raziskav kraških voda v Planinski jami in drugih potencialnih območjih, kjer bi lahko v prihodnje zagotovili rezervni vodni vir. 
 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
marec 2021
Dopisna volilna skupščina Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije 
 
Dopisna volilna skupščina DONDES je potekala od ponedeljka, 22. 3. od 12. ure do četrtka 25. 3. do 20. ure zvečer.  Na skupščini so člani in članice društva sodelovali preko elektronske pošte, saj epidemija COVID-19 še ni omogočila izvedbe skupščine v živo.  
 
Na skupščini so bila obravnavana poročila DONDES za leto 2020 (poročilo predsednika o delu društva, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora) in opravljena glasovanja o poročilih. Podeljena je bila razrešnica staremu vodstvu DONDES in izvoljeno je bilo novo vodstvo društva. Predstavljen je bil vsebinski program in finančni načrt za 2021, potrjena je bila višina članarine za 2021 in odprti so bili postopki za spremembe statuta DONDES. Vsi sklepi so bili potrjeni soglasno. 
Novo vodstvo društva je: Iztok Rozman, predsednik; Mateja Poljanšek, podpredsednica; Tina Mikuš, tajnica; Maja Vilfan, blagajničarka. 
Člani UO DONDES: Gregor Torkar, Jelka Habjan, Blaž Pipan, Špela Koblar Habič, Barbara Vidmar.
Nadzorni odbor: Alja Grošelj, Marko Gabrovšek in Metod Rogelj.
Častno razsodišče: Stanka Drnovšek, Zalka Drglin in Tomaž Jančar.
 ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
​februar 2021
PREDAVANJE O BIOTSKI PESTROSTI SLOVENSKEGA MORJA
 
DONDES vas v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota v sredo, 17. februarja 2021 ob 18. uri vabi na predavanje z naslovom Ohranjanje biotske pestrosti v slovenskem morju – stanje in izzivi. O slovenskem morju bo spregovoril mag. Robert Turk.
 
Predavanje bo potekalo preko video povezave. Če želite prisluhniti predavanju nam pošljite sporočilo na spletni naslov: dondeslovenija@gmail.com in posredovali vam bomo povezavo na videokonferenco.
 
Mag. Robert Turk je po izobrazbi biolog, ki je magistriral z nalogo “Značilnost in pomen naravnega rezervata Strunjan“. Do nedavne upokojitve je bil vodja piranske območne enote Zavoda RS za varstvo narave. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je sodeloval pri oblikovanju in sprejemanju prvih aktov o razglasitvi zavarovanih območij na slovenski obali. Sodeloval je v procesu opredeljevanja ekološko in biološko pomembnih območij v Jadranskem morju, ki je potekal v okviru Konvencije o biotski raznovrstnosti. Dolga leta je bil nacionalni koordinator protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju Barcelonske konvencije in član upravnega odbora združenja upravljavcev sredozemskih morskih zavarovanih območij MedPAN. Je avtor znanstvenih in poljudnih člankov ter soavtor knjig “Slovenski Mediteran “ ter “Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju.“    
 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
december 2020 

PREDAVANJE OB 100-LETNICI SPOMENICE O VARSTVU NARAVE

V četrtek, 10. decembra 2020 ob 18. uri je preko videokonferenčne povezave potekalo predavanje dr. Petra Skoberneta z naslovom 100-letnica Spomenice o varstvu narave. S predavanjem smo  v DONDES-u obudili spomin na Spomenico in na zgodovinske okoliščine nastanka Spomenice in njenega vpliva na dogajanje na področju naravovarstva na Slovenskem. Predavanje je bilo dobro obiskano, prisluhnilo mu je okoli 40 udeležencev. Po koncu predavanja se je odvil živahen razgovor, udeleženci so predavatelju namenili veliko vprašanj, predvsem o trenutnem stanju na področju naravovarstva pri nas. 
Kot je dejal avtor predavanja je letošnje praznovanje 100-letnice Spomenice o varstvu narave priložnost, da namenimo nekoliko več pozornosti dejavnosti varstva narave v Sloveniji. Dne 20. januarja 1920 je namreč Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikom pri Muzejskem društvu za Slovenijo predložil vladi Spomenico – jedrnat in vsebinsko dobro utemeljen program varstva narave v Sloveniji. Opozorili so na nujnost ustanavljanja zavarovanih območij, zavarovanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, varstva jam in jamskega živalstva ter popularizacijo varstva narave. Zanimiva sta tudi družbeni in zgodovinski okvir nastanka Spomenice, saj je Odsek za varstvo prirode pomenil v dinamičnem času - po razpadu monarhije in nastajanju nove države - središče družbeno dejavnih naravoslovcev. Poleg vsebine Spomenice se bomo na predavanju dotaknili okoliščin nastanka, posvetili članom Odseka ter vplivu dokumenta na nadaljnji razvoj varstva narave v Sloveniji.
Dr. Peter Skoberne je leta 1978 diplomiral na oddelku za biologijo na ljubljanski Univerzi. Istega leta se je zaposlil na Zavodu SRS za spomeniško varstvo in do leta 2020 deloval na področju varstva narave v javni upravi. Od oktobra 2013 do aprila 2015 je bil vršilec dolžnosti direktorja Triglavskega narodnega parka. Dejaven je na področju ohranjanja rastlinskih vrst, zgodovine varstva narave, metod varstva narave, evropske zakonodaje (npr. Natura 2000) v Sloveniji in na mednarodni ravni (Bernska konvencija, Evropska komisija, IUCN). Leta 2001 je doktoriral na področju biologije, v letih 2006-12 je kot docent za področje varstva narave in okolja predaval na Univerzi v Mariboru, Visoki šoli za varstvo okolja in Biotehniški fakulteti, kjer je tudi vodil podiplomski študij Varstvo naravne dediščine.
​7. oktober 2020
 
Izzivi naravovarstva
 
DONDES je v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota tokrat k predavanju povabil mag. Hrvoja Tea Oršaniča, direktorja Zavoda RS za varstvo narave. Glede na epidemiološke omejitve je predavanje potekalo v obliki videokonference, s pomočjo GoToMeeting aplikacije. Predavanje je potekalo v sredo, 7. oktobra 2020 od 18. ure naprej. Hrvoje Oršanič je imel najprej 1 uro predavanja, temu pa so sledila vprašanja. Dogodek je moderiral mag. Iztok Rozman. Udeležilo pa se ga je 30 poslušalcev.
 
Direktor Zavoda RS za varstvo narave je predstavil delovanje ZRSVN, njihove projekte in aktualne izzive, ki jih ne manjka. V okviru predavanja je bilo govora tudi o izročilu Spomenice ob 100-letnici njene objave. Opozoril je na pomanjkanje kadra, ki pesti ZRSVN. Med drugim si je zastavil vprašanje ali je ZRSVN neodvisen organ oziroma, koliko je lahko neodvisen. Poudaril je pomen večje enotnosti vseh deležnikov na področju naravovarstva, z željo, da bi ZRSVN in NVO delovale bolj usklajeno. Poudaril je, da je ZRSVN odprt za pobude in sodelovanje. Po njegovem mnenju bi si morali prizadevati, da bi bila tema naravovarstva in okolja bolj prisotna v političnih diskusijah. Zaskrbljujoče je, da pojma narava in naravovarstva v koalicijskih pogodbah in programih političnih strank skoraj ne zasledimo. Nujni so pogovori z deležniki v prostoru, ki so v številnih primerih, kot je dejal Oršanič, boleče brezbrižni do vprašanj povezanih z naravo in naravovarstvom.
 
Vprašanja poslušalcev so se dotikala geološke in geomorfološke naravne dediščine, položaja NVO v trenutni politični situaciji (omejevanje delovanja NVO, ki delujejo v javnem interesu na področju ZON) in veliko količino različnih projektov, ki jih vodi ZRSV in kako to vpliva na obremenjenost zaposlenih.       
 
Hrvoje Teo Oršanič
 
Po izobrazbi je gozdar in mag. naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot. Pred desetletjem je službo v gozdarstvu zamenjal z delom v zavarovanem območju Kozjanskega parka, sedaj je direktor Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Dragocene izkušnje je nabiral v različnih društvih, forumih, upravnih in nadzornih odborih,... Bil je eden od ustanovnih članov in prvi predsednik DONDES. Dolga desetletja se je aktivno ukvarjal z naravoslovno fotografijo in razstavljal doma in v tujini. Področje varstva narave je spoznal v vseh pojavnih oblikah - od konkretnih težav, normativne ureditve in sistema varstva narave, do nastajanja različnih strategij.  

​------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
april 2020
USTAVNO SODIŠČE JE RAZVELJAVILO INTERVETNI ZAKON O ODSTRELU VOLKOV IN MEDVEDOV
 
Julija 2019 sta DONDES in PIC (Pravno-informacijski center) na Ustavno sodišče poslali pritožbo na Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19). Ustavno sodišče je 9. aprila 2020 odločilo, da je zakon neustaven in ga je razveljavilo. Z odločitvijo Ustavnega sodišča, na katero smo čakali od 5. julija 2019 (dneva vložitve ustavne pobude), smo lahko s pravnega stališča zadovoljni. Uspeh pred sodiščem namreč ni prinesel zgolj odprave po interpretaciji Ustavnega sodišča neustavnega Zakona (konkretno zaradi njegove neskladnosti z načelom delitve oblasti iz Ustave RS), temveč je Ustavno sodišče potrdilo tudi pomen Aarhuške konvencije v slovenskem (in evropskem) pravnem redu, še posebej na področju dostopa do pravnega varstva za nevladne organizacije, ki delujemo v javnem interesu na področju varstva okolja in ohranjanja narave.
 
Več si lahko preberete na povezavi: http://zagovorniki-okolja.si/2020/04/19/pic-in-dondes-uspesna-na-ustavnem-sodiscu/
 

​-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
​marec 2020
VABILO NA SKUPŠČINO DONDES
 
Zaradi okoliščin, ki jih je povzročila epidemija virusa COVID-19, je DONDES sklical korespondenčno skupščino društva, ki je potekala od torka, 24. marca od 14. ure do srede, 25. marca do 18. ure. 
 
Dnevni red:
1. Obravnava poročil:
- Poročilo o delu društva za 2019
- Poročilo o finančnem poslovanju društva v 2019
- Poročilo Nadzornega odbora
2. Program dela za 2020
3. Določitev članarine za 2019
4. Razno
 
Vsa poročila in program dela za 2020 so člani društva prejeli po elektronski pošti.
 
Skupščina DONDES je bila uspešno opravljena in vsi sklepi večinsko potrjeni. Člani so potrdili poročilo o delu za 2019, finančno poročilo za 2019, poročilo nadzornega odbora, program dela za 2020 in višino članarine. Članarina tudi v 2020 ostaja 25 evrov, razen za upokojence, brezposelne in študente, zanje je članarina polovična, člani iste družine pa plačajo eno članarino.
Nekaj iz programa 2020
Predavanja v okviru cikla Narava kot vrednota spomladi 2020:
- 15. april - predavanje mag. Robert Turk, Predstavitev dela piranske enote ZRSVN in naravovarstvo na Obali (točen naslov predavanja še ni dogovorjen);
- 20. maj - predavanje Andrej Hudoklin, o ogroženosti človeške ribice na dolenjskem krasu - Človeška ribica v Beli krajini; s poudarkom na onesnaževanju, Nitratni direktivi in težavah na normativnem nivoju (točen naslov predavanja še ni dogovorjen).
Za jesen 2020 v okviru cikla Narava kot vrednota načrtujemo:
 
- predavanje Andrej Hudoklin, Reka Krka, Dolenjski fenomen in problem (točen naslov predavanja še ni dogovorjen);
 
- predavanje mag. Hrvoje Oršanič, direktor ZRSVN, ki smo ga zaradi epidemije v marcu odpovedali (točen naslov predavanja še ni dogovorjen);
- predavanje Metod Rogelj, o delovanju ZRSVN OE Kranj (točen naslov predavanja še ni dogovorjen);
- predavanje dr. Peter Skoberne, o 100-letnici Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov (točen naslov predavanja še ni dogovorjen);
- predavanje o Skupni kmetijski politiki EU in njenih vplivih na naravo in okolje (še ni predavatelja).
Delovne akcije:
- delovna akcija v Ospu in Mišji peči – odstranjevanje grmastega slakovca in pajesena (predvidoma november-december 2020).
 
Ekskurzije:
 
- Radensko polje, poldnevna ekskurzija, v sodelovanju s kolegico mag. Tino Mikuš, predvidoma v juniju;
 
- ekskurzija na Veliko planino (v dogovoru z Botaničnem društvom Slovenije), datum še ni določen;
 
- voden ogled na novo vzpostavljenih vodnih habitatov za varstvo habitata plavčka in
močvirske sklednice na Ljubljanskem barju (v sodelovanju s Herpetološkim društvom), datum še ni določen;
 
- jesenska celodnevna ekskurzija v TNP (kot obeležitev 100-letnice praznovanja Spomenice), skupna organizacija DONDES in Drobnovratnik. Predvidoma konec septembra ali oktober in se že pripravlja;
 
-   skupen obisk Prirodoslovnega muzeja in na voden ogled razstave o Zoisu in Scopoliju (stroške vstopnine in vodenja bo krilo društvo). To smo imeli v načrtu v februarju, vendar smo dogodek prestavili. Ideja za mrzle jesenske mesece.  
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
​

februar 2020
PROGRAM DELOVNE SKUPINE ZA VARSTVO NARAVE (2020-2024)
DONDES je član delovne skupine za varstvo narave v okviru Plana B. Delovna skupina je pripravila nov program dela:
  • Priprava promocijskih tiskovin z nazornim prikazom vpliva podnebnih sprememb na določene karizmatične vrste znotraj različnih taksonomskih skupin za potrebe zagovorništva in ozaveščanja javnosti o vplivih teh sprememb na naravo.
  • Izvedba zagovorniških akcij, kot odziv na aktualna dogajanja na področju energetike in kmetijstva, ki so povezana s tematiko delovne skupine.
  • Pregled in podaja mnenj na aktualne dokumente v javni obravnavi (nastajajoči novi Program razvoja podeželja, NEPN) in obstoječe dokumente (ZON, ZVO-1), ki so povezani s tematiko delovne skupine.
  • Razvoj koncepta mreženja naravovarstvenih organizacij za vzpostavitev nove vsebinske mreže s področja varstva narave.
  • Sodelovanje z ostalimi delovnimi skupinami znotraj mreže Plan B za Slovenijo, ki pokrivajo tematike okolja, kmetijstva in energetike.
  • Spremljanje procesov »fitness check« Direktive o habitatih in Direktive o pticah.
  • Začetno ozaveščanje javnosti o pomembnosti zadostno velikih koridorjev ohranjene narave za potrebe selitev organizmov.
  • Izvedba usposabljanj in internih izobraževanj članic delovne skupine na področjih, ki so povezana s tematiko delovne skupine.
  • ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
januar 2020
NASPROTOVANJE NOVI CESTI NA MANGRTSKO SEDLO  
 
Društvo za ohranjanje naravne dediščine (DONDES) se je pridružilo podpisnikom bovške lokalne iniciative, ki nasprotuje gradnji nove ceste na Mangrtsko sedlo, ki je naravni spomenik državnega pomena v osrednjem delu Triglavskega narodnega parka.  
Prepričani, da gre za popolnoma napačen, ne dovolj premišljen in razdelan ter nacionalno škodljiv pristop pozivamo odločevalce, da:
-         ustavijo priprave na gradnjo nove ceste na Mangartsko sedlo,
-         za to predvidena sredstva v istem proračunskem obdobju preusmerijo ter namenijo varnostni posodobitvi in celoviti trajnostni ureditvi obstoječe ceste, ki je kot naša najvišja cesta tudi pomemben tehniški spomenik (EŠD 30585),
-         poiščejo rešitev brez gradnje novih parkirišč na območju Mangartskega sedla, ki bi prav tako pomenila prevelik poseg,
-         razmislijo o postopni zapori ceste za motorna vozila s hkratno uvedbo javnega prometa,
-         pripravijo spodbude za trajnostno rabo, kot sta hoja in kolesarjenje,
-         od odgovornih ustanov, zlasti Ministrstva za okolje in prostor tudi zahtevamo, da dosledno izvaja vlogo varuha narave in v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom naredi vse potrebno, da se ohrani visokogorski svet, zaradi katerega je v Sloveniji lepo živeti in je na račun tega država deležna tudi velikega turističnega obiska. To ni le njegova pristojnost, ampak tudi jasna dolžnost, ne le do domačinov, ampak tudi do vseh  državljanov in obiskovalcev tega območja.
 ​------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
januar 2020

100-letnica Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov 
20. 1. 1920 je Odsek za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v kraljevini SHS predložil Spomenico Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov.
Gre za prvi celostni slovenski naravovarstveni program. Spomenica je med drugim vsebovala tudi konkretne zahteve s 4 obrazloženimi zahtevami: • zavarovanje območij (med njimi Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer); • zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; • zavarovanje jam in jamske favne in flore in • popularizacija varstva narave.
Letošnje leto bo torej posvečeno spominu na Spomenico. Potekale bodo različne aktivnosti institucij in nevladnih organizacij. Začetni dogodek je bil novinarska konferenca v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki so jo organizirali v okviru projekta LIFE Krepitev upravljanja Nature 2000 predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave, Skupnosti parkov in nevladnih organizacij s področja biotske raznovrstnosti. Predstavljeni so bili osnovni podatki, kje smo danes po 100 letih. Pošta Slovenije bo konec januarja izdala znamko, ki bo obeležila 100 let Spomenice in jo bo mogoče kupiti do konca 2020. Za jesen 2020 pa se načrtuje večji naravovarstveni posvet, na katerem bo tematika varstva narave med Spomenico in današnjim časom podrobneje obravnavana. 
Naše društvo posebnih dogodkov ne načrtuje, udeleževali se bomo javnih aktivnosti, hkrati pa bomo naše dogodke povezovali s Spomenico. Tako smo imeli v januarju že predavanje o problematiki onesnaževanja podzemlja, kar se povezuje s 3. točko iz Spomenice.
Več o 100-letnici Spomenice in o dogodkih povezani s praznovanjem pa si lahko preberete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-01-24-100-let-pobude-drzavnega-varovanja-narave-slovencev-100-let-spomenice/ 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------



​
januar 2020
ANALIZA MIKROPLASTIKE  V POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH KRAŠKIH VODAH
V okviru DONDES-sovih predavanj Narava kot vrednota smo 29. januarja 2020 gostili Laro Valentić, ki je predstavila problematiko delovanja mikroplastike v podzemnih vodah. Težave z mikroplastiko v podzemlju so bile doslej zanemarjeno področje, zato se pri svojem delu ni mogla nasloniti na izkušnje drugih raziskovalcev. Njena raziskava o prisotnosti mikroplastike v kraškem okolju na Postojnskem in Škocjanskem, ki jo je opravila Lara Valentič je bila prva tovrstna raziskava na svetu. Dosedanje raziskave mikroplastike so se večinoma osredotočile na morja in oceane. 
Kot je dejala predavateljica, so bile težave že z načinom vzorčenja vode, s kakšnimi metodami se lotiti vzorčenja, s kakšnimi instrumenti izvajati monitoring, kako vrednotiti rezultate itd. Analiza je pokazala, da so podzemne vode na Postojnskem in Škocjanskem obremenjene z mikroplastiko, pri čemer so mnogo bolj onesnažene Škocjanske jame. Jasnega razloga zakaj je tako iz analize mi bilo mogoče ugotoviti. Lara Valentić bo kot mlada raziskovalka na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna v okviru doktorske naloge poskušala v naslednjih letih razširiti vedenje o razširjenosti mikroplastike v podzemlju in njenem vplivu na floro in favno. V razpravi, po zanimivem predavanju, smo udeleženci ugotovili, kako velik problem postaja v okolju in naravi material, katerega odkritje sega nekaj več kot 100 let v preteklost. Proizvodnja sintetičnih polimerov - plastike dosega 311 milijonov ton letno, obenem pa predstavlja najhitreje rastočo obliko onesnaževanja planeta. Odpadna plastika se akumulira v okolju v »vročih točkah« odpadkov oziroma »otokih smeti«, ki vsebujejo tudi več kot 3,5 milijona kosov odpadkov na km2.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


januar 2020
vabilo na predavanje 
 
ANALIZA MIKROPLASTIKE V IZBRANIH POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH KRAŠKIH VODAH
DONDES vas vabi na predavanje Lare Valentič, mlade raziskovalke na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna, ki nam bo v sredo, 29. januarja 2020, ob 18.30 uri v prostorih Hostla Celica, predstavila predavanje z naslovom: Analiza mikroplastike v izbranih površinskih in podzemeljskih kraških izvirih.
Proizvodnja sintetičnih polimerov - plastike, se je začela pred več kot stoletjem in že dosega 311 milijonov ton letno, obenem pa predstavlja najhitreje rastočo obliko onesnaževanja planeta. Odpadna plastika se akumulira v okolju v »vročih točkah« odpadkov oziroma »otokih smeti«, ki vsebujejo tudi več kot 3,5 milijona kosov odpadkov na km2.
 
Dosedanje raziskave problema mikroplastike so se večinoma osredotočile na morja   in oceane, zelo malo pa je znanega o onesnaženju z mikroplastiko v ostalih okoljih in ekosistemih. Raziskav in analiz v kraškem ekosistemu do sedaj sploh še niso opravili, zato je raziskava o prisotnosti mikroplastike v kraškem okolju na Postojnskem in Škocjanskem, ki jo je opravila Lara Valentič, prva tovrstna raziskava na svetu.
 
Lara Valentič je na Inštitutu za raziskovanje krasa Postojna zaposlena od oktobra 2018. V okviru doktorskega študija bo že opravljeno raziskavo o mikroplastiki v kraškem okolju še nadgradila. Od 2018 je članica Postojnskega društva Drobnovratnik, z jamami pa je povezana že od študija naprej, ko je opravljala delo turističnega vodnika v Škocjanskih jamah.
Tokratno predavanje se ukvarja z ogrožanjem jamskega sveta in lahko se bomo vprašali kje smo z zavarovanjem jam in jamske flore in favne in kaj se je v zadnjih sto letih spremenilo. V teh dneh namreč praznujemo 100-letnico Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 20. 1. 1920  je Odsek za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo takratni začasni pokrajinski vladi za Slovenijo v kraljevini SHS predložil Spomenico Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. Gre za prvi celostni slovenski naravovarstveni program. Spomenica je med drugim vsebovala tudi konkretne zahteve s 4 obrazloženimi zahtevami: • zavarovanje območij (med njimi Alpskega varstvenega parka v Dolini Triglavskih jezer); • zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst; • zavarovanje jam in jamske favne in flore in • popularizacija varstva narave.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
november 2019

Veliko novega o delfinih v Jadranskem morju

Na predavanju, ki nam ga je v okviru cikla Narava kot vrednota, 25. novembra pripravil Tilen Genov iz društva Morigenos, smo izvedeli mnogo novega o delfinih, ki bivajo v našem delu Jadranskega morja. Predstavil nam je načine kako prepoznavajo delfine po obliki hrbtne plavuti in drugih znakih na njej, pa tudi po obrazih, kar je edinstvena metoda in je drugje v svetu še ne poznajo. Doslej so prepoznali in imajo evidentiranih okoli 150 delfinov. Vse to je mogoče le zato, ker imajo o delfinih v severnem Jadranu zelo veliko podatkov in fotografij, kar pa je rezultat intenzivnega spremljanja na obali in na morju in opravljenih veliko prostovoljskih ur dela. Predstavil nam je dnevno dinamiko delfinov, kako se združujejo v tako imenovano »jutranjo« in »popoldansko« skupino in kaj so viri njihove ogroženosti, tako neposredne (promet in ribolov), pa tudi ogroženost, ki je vidna na daljši rok (onesnaženost vode z različnimi kemikalijami, predvsem PCB).
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
november, 2019
DELFINI OB SLOVENSKI OBALI: RAZISKOVANJE, VARSTVO IN PRESENETLJIVA SPOZNANJA  
Predavanje o delfinih v slovenskem morju bo potekalo v ponedeljek, 25. novembra 2019 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica (Metelkova ulica 8, Ljubljana).
Delfini so zelo drugačni od nas, a so nam vendarle v marsičem zelo podobni. Čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bolj sorodni ljudem kot ribam. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov, a do pred kratkim sploh nismo vedeli, da jih imamo tudi v Sloveniji, pred lastnim pragom. V predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov ob slovenski obali, grožnje, s katerimi se soočajo, ter nekatera zanimiva in nepričakovana spoznanja. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena izmed najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju, ter zakaj jo je vredno varovati.
Tilen Genov je morski biolog, ki se ukvarja predvsem z raziskovanjem morskih sesalcev in varstvom morja. Je ustanovitelj in predsednik društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce, asistent na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem ter doktorski študent na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z raziskovanjem morskih sesalcev se ukvarja več kot 20 let, preučeval pa jih je med drugim v Sredozemskem, Rdečem, Arabskem in Severnem morju, ter v Atlantskem in Indijskem oceanu. Njegova področja dela so predvsem preučevanje velikosti in dinamike populacij kitov in delfinov, prostorsko modeliranje, analize socialne strukture ter vplivi človeških aktivnosti na morske sesalce. Je slovenski predstavnik Evropskega združenja za kite in delfine ter član različnih delovnih teles kot je npr. Skupina strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group).

​-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
oktober, 2019
POROD, EVOLUCIJA IN SODOBNE ŽENSKE: IZ NAROČJA NARAVE V ZIBELKO KULTURE
 
V okviru cikla Narava kot vrednota bo v ponedeljek, 21. oktobra ob 18. uri v prostorih Hostla Celica potekalo predavanje z naslovom Porod, evolucija in sodobne ženske: iz naročja narave v zibelko kulture. Na predavanju nam bo naša članica dr. Zalka Drglin osvetlila potrebe porodnice, primarne potrebe novorojenčka in vzorce rojevanja v prvobitnih družbah. Smo sredi paradigmatske spremembe: odpira se izjemna priložnost, da obudimo starodavno modrost rojevanja, ki se opira na zmožnosti žensk in dojenčkov ter jo združimo z dosežki moderne medicine in babištva ter sodobno tehnologijo za zdrav in osrečujoč začetek družinskega življenja. Ogledali si bomo, kako je z rojstvom mladičev pri nekaterih živalskih vrstah, in izbrane primere porodnega vedenja višje razvitih sesalcev (sesalk). Odgovorili si bomo na nekatera vprašanja, kot na primer - Je naravni porod mit? Se lahko še opremo na biološki vzorec rojevanja? Kaj se je z obporodno hormonsko fiziologijo zgodilo v milijonih let evolucije?
Dr. Zalka Drglin je raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, vodja programov pri Združenju Naravni začetki (www.mamazofa.org), svetovalka za obporodne duševne stiske, avtorica znanstvenih, strokovnih in poljudnih prispevkov, predavateljica in prevajalka. Med drugim je napisala znanstveno publikacijo Rojstna hiša: Kulturna anatomija poroda, poglavja v znanstveni monografiji Rojstna mašinerija: Obporodne vednosti in prakse na Slovenskem, ki jo je tudi uredila, prevedla je priročnika Modrost rojevanja in Moj porodni načrt. Je tudi soavtorica dveh celovečernih dokumentarnih filmov o starševstvu Postaja in Naročje.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
Oktober 2019
EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK GORIČKO – vabilo  
Društvo DONDES in Društvo Drobnovratnik Postojna ponovno organizirata skupno ekskurzijo. Tokrat se bomo odpravili v Krajinski park Goričko v soboto, 19. oktobra 2019.
Kot pravijo na spletnih straneh Krajinskega parka Goričko, je bogastvo narave na območju parka odraz velike pestrosti življenjskih prostorov v mozaični kulturni krajini.
Predviden je naslednji program:
  • pot nas bo vodila v Mursko Soboto, od tu v Kančevce, kjer si bomo ogledali razstavo PreŽiveti z netopirji pri Domu duhovnosti. Pokukali bomo tudi v cerkev sv. Benedikta;
  • nato bomo pot nadaljevali v Križevce, kjer si bomo ogledali 700 let star Tetanji kostanj, ki sodi med najdebelejša drevesa v Sloveniji;
  • sledil bo ogled posestva Mala rosa v Stanjevcih, kjer nam bodo pripravili  degustacijo domačih dobrot (pogačice z zeliščnim namazom, čaji, likerji, limonada), vse sestavine so pridelane v Krajinskem parku Goričko;
  • na kratko se bomo ustavili pri spomeniku stratosfercem – balonarjem v Ženavljah;
  • sledila bo pot proti sedežu Krajinskega parka. Grad Grad je eden najobsežnejših grajskih kompleksov pri nas. Ogledali si bomo delavnice domačih obrti in predstavitev lokalnih posebnosti Goričkega. Sledilo bo potovanje v središče Zemlje - vulkan, ki ga omogočajo v doživljajskem parku Vulkanija.
Kosilo (ob 16:15h) si bomo privoščili v gostilni RAJ pri Gradu, meni bo javljen naknadno, na voljo bo tudi vegetarijanski obrok.
 
Odhod avtobusa bo v soboto, 19. 10. 2019 ob 7:00 uri iz Postojne (parkirišče pred Primorko). Ob 7. 40 uri pobira avtobus potnike v Ljubljani, na parkirišču na Dolgem mostu. Nazaj domov se bomo odpravili okoli 18. ure. Predvideni prihod v Ljubljano ob 20:20, v Postojno ob 21:00.
Priporočamo terensko obutev in oblačila, primerna vremenski napovedi. Sprehodi in ogledi niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila pa priporočamo, da vzamete na pot nekaj pijače in malico. Prijavite se na spletni naslov društva: dondeslovenija@gmail.com do petka, 11. oktobra 2019. Vabljeni. 

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
Udeleženke ekskurzije
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

september, 2019
OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES je 10. septembra, za konec poletja, organiziralo voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Vreme nam je odlično služilo, sonček nas je grel ves čas sprehoda.
Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je ostala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Ob 16. 30 uri smo se zbrali na parkirišču poleg jezera in na začetku nam je več o samem zadrževalniku, namenu izgradnje, velikosti in načinu delovanja povedal rečni nadzornik Igor Lampič. V nadaljevanju smo se sprehodili okoli jezera, pri čemer nam je rastlinski svet predstavila Alenka Mihorič, Metod Rogelj s kranjske enote ZRSVN pa je predstavil naravovarstveni pomen jezera. Samo območje, kot umetno vodno telo, ni pod zaščito ZRSVN. Za bolj natančno poznavanje območja, katere živalske in rastlinske vrste živijo ob in v Gradiškem jezeru, pa bi bilo nujno opraviti monitoring. Gradiško jezero je zanimiva točka za okoliške prebivalce, ki ga uporabljajo za sprehode in drugo rekreacijo. Zato bi bilo škoda, če bi občini Moravče in Lukovica jezero želele preveč izkoristiti v turistične namene. Tako Igor Lampič kot Metod Rogelj in udeleženca ekskurzije iz Ribiške družine Domžale so opozorili na močno nanašanje proda v vodotoku, kar niža strugo potoka Drtijščice. Rečni nadzornik pa je opozoril še na slabo delujočo čistilno napravo občine Moravče, ne le, da se občasno širijo neprijetne vonjave, dolgoročno to vodi v evtrofikacijo jezera in težave povezane s tem (cvetenje alg, neprijetne vonjave, pomanjkanje kisika v jezeru…). Sprehod se je malenkost potegnil in tako smo končali v večernem mraku.     

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
september 2019
VODEN OGLED GRADIŠKEGA JEZERA
Društvo DONDES za konec letošnjega poletja organizira voden ogled Gradiškega jezera v Lukovici. Umetno Gradiško jezero je zadrževalnik potoka Drtijščica in varuje avtocesto ter nižinske njive pred poplavnimi vodami. Privlačna naravna okolica pa je postala dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Delita si ga občini Lukovica in Moravče ter seveda številni sprehajalci, ki tu najdejo sprostitev izven mestnega hrupa.
Na sprehod po okolici jezera se bomo odpravili v torek, 10. septembra 2019, ko se ob 16. 30 uri dobimo na parkirišču poleg jezera.
Na ogledu nas bodo vodili Alenka Mihorič, ki bo predstavila rastlinski svet, Metod Rogelj, ki bo predstavil naravovarstveni pomen jezera in Igor Lampič, rečni nadzornik.
Ssvojo udeležbo potrdite do petka 6. septembra 2019 na mail društva: dondeslovenija@gmail.com. Ogled bo trajal okoli 2 uri, v primeru slabega vremena pa bo ekskurzija prestavljena.
Alenka Mihorič je že okoli 15 let ljubiteljska botaničarka in članica Botaničnega društva Slovenije. Doma je v bližini Gradiškega jezera in ga zato pozna v vseh letnih časih. O območju jezera ima dokumentiranega veliko fotografskega gradiva, na ogledu pa nas bo opozorila na rastlinske zanimivosti Gradiškega jezera.
Metod Rogelj je vodja Območne enote Kranj Zavoda RS za varstvo narave. Območje Gradiškega jezera sodi v pristojnost njihove enote in nam bo lahko več povedal o ekosistemskih značilnostih jezera, naravovarstvenem pomenu območja in o težavah upravljanja jezera, ki je hkrati vodni objekt, ki varuje pred poplavami in habitat številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Rečni nadzornik Igor Lampič je uslužbenec podjetja Hidrotehnik, d.d., ki zadrževalnik upravlja in bo predstavil njegovo umestitev in pomen v prostoru s stališča poplavne varnosti.    

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
julij 2019
VLOŽENA POBUDA ZA OCENO USTAVNOSTI INTERVENTNEGA ZAKONA O ODVZEMU RJAVEGA MEDVEDA IN VOLK IZ NARAVE

Kot je znano se je situacija na področju upravljanja z rjavim medvedom in volkom spomladi 2019 na terenu začela zaostrovati in kot končna točka zaostrovanja je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19). Glede na naše predhodno delovanje na področju urejanja odstrela volka iz narave smo se skupaj s PIC odločili, da na Ustavno sodišče vložimo pobudo za ustavno presojo omenjenega zakona. Pobuda je bila vložena zato, ker menimo, da je način urejanja odstrela medvedov in volkov z interventnim zakonom, glede na to, da v slovenskem pravnem redu že obstaja zakonsko urejen sistem odstrela, protiustaven. Agencija RS za okolje lahko v primeru konflikta med zverjo in človekom po trenutno veljavni zakonodaji izda dovoljenje za odstrel posameznega osebka, kar smo vselej podpirali kot smiselno rešitev za konfliktne situacije v nasprotju z odstrelom vnaprej določene količine osebkov, ki se v praksi ni izkazal kot odgovor na posamezne škodne/konfliktne dogodke. V pobudi smo se opirali predvsem na mnenje Zakonodajno pravne službe Državnega zbora, ki je že ugotovila protiustavnost interventnega zakona, preden je bil ta sprejet.

​------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


8. junij 2019
AKCIJA ODSTRANJEVANJA TUJERODNIH RASTLIN
DONDES se je pridružil akciji odstranjevanja tujerodnih rastlin, ki je bila pripravljena v okviru projekta LIFE ARTEMIS.  
Zakaj akcije odstranjevanja?
V projektu LIFE ARTEMIS želimo prispevati k zmanjšanju pritiska tujerodnih vrst na domorodne vrste. Na primeru sodelovanja prostovoljcev pri omejevanju razširjanja invazivnih tujerodnih rastlin pa želimo predstaviti primer dobre prakse vključevanja lokalnega prebivalstva v reševanje tovrstne problematike.
Za območje delovanja smo si izbrali Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Park je za prebivalce prestolnice priljubljen prostor za rekreacijo, sprostitev in uživanje v naravi in so z njim in spremembami v njem dobro seznanjeni.
Aktivnosti izvajamo dvakrat na leto z organiziranjem akcij odstranjevanja tujerodnih rastlin, na katere povabimo prostovoljce in širšo javnost. Izurjeni prostovoljci so v letu 2017 aktivno sodelovali tudi pri popisu tujerodnih rastlinskih vrst znotraj krajinskega parka. To je bila osnova za ukrepanje. V letošnjem letu pa nadaljujemo z aktivnostmi in 8. junija 2019 smo akcijo odstranjevanja izvedli že tretjič. Na tokratni akciji smo se lotili tujerodnega grma – maackovega kosteničja.
Z vrta v gozd
Maackovo kosteničje (Lonicera maackii) je visok in razvejan listopadni grm. Gre za invazivno tujerodno rastlino iz Vzhodne Azije. Njeno invazivnost poznajo predvsem na vzhodu ZDA, kjer se razrašča in širi tudi v gozd. Listi so značilno jajčasti s priostrenim vrhom. Beli cvetovi so nameščeni v skupinah v zalistih. Zaradi lepega izgleda je priljubljena okrasna rastlina. A z vrtov so jo najverjetneje v naravna okolja zanesli ptiči, ki se hranijo z njenimi rdečkastimi plodovi. Razrašča se tudi vegetativno.
Rastlina je bila v Sloveniji v naravi prvič najdena prav v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Tudi to je bil razlog več, da smo jo dodali na seznam za ukrepanje. Ker uspeva le na nekaj rastiščih znotraj krajinskega parka, želimo s ponavljajočimi aktivnostmi izkoreniniti to tujerodno vrsto na tem območju in preprečiti njen negativen vpliv na naravo.
Uspešen boj z maackovim kosteničjem
Na tokratni akciji odstranjevanja smo se lotili maackovega kosteničja na dveh lokacijah in se razdelili v dve delovni skupini: prva je rastlino odstranjevala pri Mostecu, druga pa pri Koseškem bajerju.
Na lokaciji pri Mostecu je terenski ogled rastišč maackovega kosteničja razkril, da odstranjevanje velikih grmov ne bo lahka naloga. Zato nam je poleg 13 prostovoljcev pomagal tudi mini bager, ki ga je zagotovilo podjetje JP VOKA SNAGA. Z njim smo uspešno izkopali velike grme z večinskim delom korenin. Za odstranitev te rastline je namreč potrebna popolna odstranitev korenin, sicer rastline ponovno odženejo. Primerno ni niti rezanje, saj rastline potem iz korenin še močneje odženejo.
Izruvanih rastlin so se lotili prostovoljci, ki so večje grme razžagali na manjše dele ter jih naložili v velike bele vreče. Ves zbran material je bil nato odpeljan v uničenje. Po akciji smo poskrbeli tudi za očiščenje mehanizacije, saj lahko z delčki rastlin in plodov preko zemljine na kolesih invazivne tujerodne rastline raznosimo na nove lokacije.
V drugi skupini, pri Koseškem bajerju, je zaposlenim na projektu pomagalo 6 prostovoljcev. Zavihali so rokave in veliko manjših grmov uspešno izkopali ročno z lopatam ter posebnim orodjem za ruvanje lesnih rastlin.
Na akciji smo ponovno prišli do spoznanja, da je invazivk vedno več, kot jih pričakuješ. Tekom akcije se je namreč izkazalo, da je maackovo kosteničje številčnejše, kot smo ga zabeležili pri terenskem popisu in ogledu. Tako je druga skupina vse napore usmerila na to izbrano območje. Tudi te izruvane rastline so bile odpeljane v uničenje.
Aktivno sodelovanje prostovoljcev
Pri akciji je skupno sodelovalo 19 prostovoljcev, tudi predstavniki upravljavcev Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz JP VOKA SNAGA, člani društva Zeleni nadzorniki Ljubljane in društva DONDES. Naslednja akcija bo v septembru.
Picture
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
29. april 2019
 
VABILO NA PREDAVANJE RIS V SLOVENIJI: rezultati raziskav in projekt za preprečitev izumrtja
 
DONDES v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vabi na predavanje o risu, ki bo v ponedeljek, 6. maja 2019, ob 19. uri v prostorih Hostla Celica. Predaval bo doc. dr. Miha Krofel in predstavil rezultate o risu v Sloveniji in izvajanje projekta Lynx za preprečitev njihovega izumrtja.
Evrazijski ris je največja evropska mačka in pomemben del narave dinarskih gozdov. Slovenska populacija risa se hitro zmanjšuje in zato danes velja za avtohtono vrsto sesalca, ki je v Sloveniji najbolj ogrožena. Genetske analize kažejo, da je populacija brez hitrega ukrepanja obsojena na izumrtje. Na predavanju boste spoznali najzanimivejše ugotovitve večletnega raziskovanja risov v slovenskih gozdovih, kaj so razlogi za njihovo današnjo ogroženost, seznanili pa se boste lahko tudi z novim mednarodnim projektom LIFE Lynx, s katerim bodo slovenski strokovnjaki in lovci poskušali preprečiti izumrtje tega skrivnostnega plenilca.
Miha Krofel je raziskovalec in predavatelj na Oddelku za obnovljive gozdne vire na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter gostujoči raziskovalec na Leibniškem inštitutu za zoologijo in raziskovanje divjih živali (Leibniz Institute for Zoo and Wildlife Research, IZW) v Berlinu. Raziskovalno se ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Med drugim sodeluje na več projektih posvečenim prostoživečim mačkam - evrazijskemu risu, leopardu, gepardu in snežnemu leopardu ter je tudi sodelavec na projektu LIFE Lynx. Je avtor več kot 100 znanstvenih in strokovnih člankov ter osmih knjig.
 
Predavanje bo potekalo v okviru LIFE projekta Lynx, ki ga financira EU. 

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
15. april 2019
 
Predavanje Jane Kus Veenvliet o tujerodnih vrstah na pragu slovenskih gozdov je bilo zanimivo in zaskrbljujoče hkrati. Kljub mnogim projektom osveščanja in odstranjevanja tujerodne vrste te vedno ogrožajo avtohtone predvsem rastlinske  vrste, kar vodi v ogrožanje ekosistemov, saj določene rastlinske vrste popolnoma prerastejo območja. To se dogaja tudi v gozdovih, ki so po vremenskih ujmah še bolj občutljivi, in preprečujejo naravno pomlajevanje gozdov.
Na predavanju se nam je pridružila še Ana Tratnik iz Krajinskega parka Ljubljansko barje in nam na kratko predstavila projekt Sava Ties, ki se prav tako ukvarja s tujerodnimi vrstami.  
 
V LIFE projekt Artemis se lahko vključite vsi:
  • sporočajte podatke v aplikacijo invazivke (ogled aplikacije - https://www.tujerodne-vrste.info/projekt-life-artemis/informacijski-sistem-invazivke/)
  • sodelujete v akciji Poišči tujerodno vrsto 2019 (jesenov ožig): 15. maj 2019
  • sporočajte izkušnje glede metod odstranjevanja tujerodnih vrst (Tujerodni vedež): 1. maj 2019
  • sodelujete na akciji odstranjevanja tujerodnih vrst v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: 8. junij 2019.   

Picture

Udeleženci so prisluhnili predavanju in po koncu Jano V. Kus zasuli z vprašanji.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

8. april 2019
 
VABILO NA PREDAVANJE TUJERODNE VRSTE NA PRAGU SLOVENSKIH GOZDOV
 
Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) pripravlja v okviru cikla predavanj Narava kot vrednota predavanje Jane Kus Veenvliet z naslovom - Tujerodne vrste na pragu slovenskih gozdov. Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 15. aprila 2019 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica (Metelkova ulica 8, Ljubljana).
 
Čeprav je dolgo veljalo, da so tujerodne vrste predvsem problem degradiranih območij, se v zadnjih letih širijo tudi v naših gozdovih. To je še pospešil žledolom leta 2014, mnoge tujerodne rastline pa so zanesli v gozd tudi ob kasnejši sanaciji z gozdno mehanizacijo. Kaj pomenijo tujerodne vrste za naše gozdove? Kaj lahko naredimo s tujerodnimi vrstami, ki so že zelo razširjene? Katere ukrepe načrtujejo v projektu LIFE ARTEMIS, da bi preprečili prihod novih invazivnih tujerodnih vrst v naše gozdove? Na ta vprašanja bo v predavanju odgovorila Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis, ki se že več kot desetletje posveča raziskovanju tujerodnih vrst in ozaveščanju o njihovi problematiki.
 
Predavanje bo potekalo v okviru projekta LIFE ARTEMIS, ki ga sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
26.3. 2019
 
Skupščina DONDES-a
 
 
 
DONDES je imel redno letno skupščino v torek, 26. marca ob 18. uri v prostorih Pedagoške fakultete v Ljubljani. Na njej smo obravnavali poročilo o delu društva v 2018 in o finančnem poslovanju društva v 2018, opravili smo pogovor o poročilih, določili višino članarine, ki še naprej ostaja 25 evrov. Potrdili smo tudi program dela za 2019 in 2020. Če izpostavimo nekatere točke iz programa:  
 
-       spremljanje spreminjanja zakonodaje, predvsem Zakona o ohranjanju narave - Zakon o spremembah Zakona o ohranjanju narave (v normativnem programu vlade je kot skrajni rok sprejema zapisan 1.3.2020);
 
-        aktivno sodelovanje z izvoljenimi predstavniki NVO v Svetu ministra (predlogi, stališča…);
 
-        tradicionalna delovna akcija odstranjevanja tujerodnega grmastega slakovca v Ospu;
 
-        sodelovanje pri delovnih akcijah, ki jih bo pripravil Krajinski park Tivoli, Šišenski hrib, Rožnik in ZRSVN OE Ljubljana;
 
-        nadaljevanje predavanj v ciklu Narava kot vrednota (Jana Kus Veenvliet – projekt Artemis (tujerodne vrste v gozdu); dr. Miha Krofel  - projekt LIFE Lynx; predavanje o Skupni kmetijski politiki EU in njenih vplivih na naravo in okolje; o mikroplastiki v jamah - Lara Valentič (Inštitut za varovanje Krasa, Postojna); mag. Hrvoje Oršanič, direktor ZRSVN – predstavitev dela in vizije ZRSVN; Metod Rogelj, delovanje ZRSVN OE Kranj, Zalka Drglin - predavanje o porodu kot prepletu narave in kulture, o vzorcih rojevanja, ki nas povezujejo s sesalci in prvobitnimi ljudstvi…);
 
-        izvedli bomo nekaj ekskurzij, jesenska 2019 nas bo vodila v KP Goričko.
 
V okviru točke razno smo pogovor o Pravilniku o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Obravnavali smo predlog pripomb, ki jih je za vse članice mreže pripravil Plan B. Dodali smo še, da bi moral MOP, preden tako zaostri predlog pravilnika za podeljevanje statusa NVO financirati v veliko večji meri in da bi morala biti finančna sredstva lažje dostopna kot doslej. Dotaknili smo se  sprememb Zakona o ohranjanju narave in delovanja Sveta ministra za okolje in prostor in kako bo z njim v prihodnje. Zaradi imenovanja novega ministra še ni bilo jasno ali bo svet deloval naprej. Naknadno je bilo sporočeno, da bo Svet ministra v enaki sestavi deloval tudi v prihodnje. 
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
23. 1. 2019
AKCIJA V OSPU USPEŠNA
V tednu pred našo tradicionalno akcijo nas je malo presenetil sneg, vendar se je za soboto, 19. 1. 2019 vse dobro izšlo. Na Primorskem nas je pričakalo celo malo sonca in ne pretiran mraz, idealne razmere za delo. Najprej smo se seznanili in poklepetali ter popili jutranjo kavo. Bilo nas je veliko in zato smo se lahko razdelili v 2 skupini. Ena skupina je odšla na lokacijo grmastega slakovca pod Osapske stene in nadaljevala z odstranjevanjem invazivne vrste. Druga skupina pa se je odpeljala do Mišje peči, kjer je ob vznožju sten odstranjevala prav tako invazivni veliki pajesen, ki se zelo hitro širi po travnikih in pašnikih. Glede na število napolnjenih vreč z odpadnim materialom, sta bili obe skupini zelo uspešni. Delovni akciji so se pridružili tudi študenti Višje strokovne šole Grm Novo mesto in zanje je bila to zanimiva izkušnja dela na terenu, ki je sodila tudi v obvezno opravljanje prakse ob študiju. Dogovorili smo se za sodelovanje tudi za naprej. Po koncu dela smo imeli malico pri Vovku, nato pa smo prisluhnili še predavanju o invazivnih vrstah rastlin. Predavateljica z Univerze na Primorskem je na kratko predstavila tudi študij na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru.      
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
8. 1. 2019
VABILO NA DELOVNO AKCIJO V OSPU
 
DONDES v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Univerzo na Primorskem vabi na tradicionalno delovno akcijo pod stenami Ospa, v soboto, 19. 1. 2019 ob 9. uri. Na tokratni akciji, ki bo potekala v okviru projekta Interreg Slovenija – Hrvaška in projekta Like, bomo poleg grmastega slakovca odstranjevali tudi peterolistno viniko in veliki pajesen. Zbirališče udeležencev je pri izletniški kmetiji Vovk v Ospu, kjer bomo po končani akciji imeli tudi kosilo in prisluhnili predavanju, ki ga bodo pripravili predavatelji Univerze na Primorskem. Parkiranje bo mogoče pri gostišču Vovk v Ospu in na lokaciji Mišja peč. Za delo morate biti primerno opremljeni, obvezna terenska obutev in obleka. Nekaj orodja bo na razpolago, vendar vas prosimo, da prinesete s seboj tudi sadjarske škarje, žage, prav pa bodo prišli tudi krampi in manjše motike. Za vreče bo poskrbljeno s strani organizatorja, prav tako tudi za zaščitne rokavice. Rok za prijavo je 16. januar 2019.   
 
Program:
9-00 – zbor prostovoljcev pri Vovku
9.00 do približno 14. ure – razdelitev v skupine in delo na 2 ali 3 lokacijah
14.00 do 15.30 – brezplačna topla malica za prostovoljce pri Vovku
15.30 – predavanje o invazivnih vrstah rastlin.         

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

22. 11. 2018
ODLOK O UKREPU ODVZEMA OSEBKOV VRSTE RJAVEGA MEDVEDA
 
Vlada RS je v Uradnem listu objavila Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019. V odloku ni več kvote za odvzem volkov, kar je tudi rezultat naših dolgoletnih prizadevanj na področju varstva volkov. Sprememba odloka pomeni, da se (vsaj) v letu 2019 volkov ne bo streljalo oziroma bo treba za vsak odstrel volka pripraviti individualno odločbo, za kar smo si v DONDES-u in PIC-u prizadevali več kot šest let.     
 -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oktober 2018
USTANOVITEV SVETA MINISTRA ZA OKOLJE IN PROSTOR ZA SODELOVANJE Z NVO
 
Minister za okolje in prostor Jure Leben je držal besedo, ki jo je dal na predstavitvi za položaj ministra in zato je Ministrstvo za okolje in prostor preko CNVOS (Zavod center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) sprožilo postopke za izbor predstavnikov NVO v Svet ministra za okolje in prostor. V Svet bo izbranih 10 predstavnikov - dva stalna in osem predstavnikov, ki se bodo glede na vsebino občasno pridružili srečanjem:
- stalni predstavnik NVO s področja pravno-sistemskih vprašanj okolja, narave in prostora,
- stalni predstavnik NVO s področja podpornega okolja za NVO s področja okolja in prostora;
- predstavnik NVO s področja varstva okolja,
- predstavnik NVO s področja podnebnih sprememb,
- predstavnik NVO s področja krožnega gospodarstva,
- predstavnik NVO s področja biotske raznovrstnosti,
- predstavnik NVO s področja zavarovanih območij,
- predstavnik NVO s področja urejanja prostora,
- predstavnik NVO s področja graditve,
- predstavnik NVO s področja stanovanj.
DONDES se je kot društvo z delovanjem v javnem interesu prijavilo, da želi glasovati o kandidatih za mesta v svetu ministra. V našem imenu je glasovanje na CNVOS opravil predsednik DONDES mag. Iztok Rozman.   
V svet ministra za okolje in prostor za sodelovanje z NVO so bili na podlagi glasovanja NVO za predstavnike NVO imenovani Senka Šifkovič Vrbica (pravno-sistemska vprašanja s področja okolja, narave in prostora), Gaja Brecelj (podporno okolje za NVO s področja okolja in prostora), Mihael Jožef Toman (varstvo okolja), Barbara Kvac (podnebne spremembe), Lenka Puh (krožno gospodarstvo), Damjan Vinko (biotska raznovrstnost), Jana Kus Veenvliet (zavarovana območija), Marko Peterlin (urejanje prostora), Lenka Kavčič (graditve) in Tomaž Banovec (stanovanja). Izvoljeni predstavniki redno poročajo o sejah sveta in tematikah, ki jih odpirajo, prav tako pa lahko vsaka članica, ki je glasovala posreduje svoje predloge za obravnavo na svetu. Na začetku so največ časa posvetili spremembam Zakona o ohranjanju narave.

EKSKURZIJA NA DOBRDOBSKO JEZERO NA TRŽAŠKEM KRASU


V sodelovanju z Društvom Drobnovratnik ponovno pripravljamo ekskurzijo, na kateri si bomo ogledali "sorodnika" Pivških presihajočih jezer: presihajoče Doberdobsko jezero na Tržaškem Krasu. Ne le kot kraški pojav, s Pivško kotlino je povezano tudi s pretakanjem voda. Kje leži, kolikšno je, v čem se razlikuje od Pivških in Cerkniškega jezera... vse to in še marsikaj bomo izvedeli ob obisku informacijskega centra in jezera. Ustavili se bomo še pri izvirih najkrajše jadranske reke Timave, ki prav tako sprejema del voda iz Pivške kotline. Za "začimbo" pa bomo obiskali eno najlepših jam v tem delu Krasa: Pejco v Lascu (Le torri di Slivia), s katero upravlja turistična kmetija. Popotovanje bomo seveda zaključili ob dobri kraški kuhinji in pijači.

Ekskurzija bo v soboto, 24. 11. 2018.  Prijave sprejemamo do srede, 21. 11. 2018 na 041-657-308 (Špela) ali na spelah16@gmail.com. Ob prijavi je potrebno navesti izbor menija za kosilo.

Povabite še sorodnike in prijatelje, da se bomo imeli skupaj lepo.

Picture
11. 9. 2018

EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB

Ekskurzija v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je uspešno za nami. Udeleženci ekskurzije smo se zbrali pri kavarni Lokus pri Koseškem bajerju. Pridružili so se nam mag. Mateja Nose Marolt in njena kolega, vsi iz podjetja Snaga. Od letošnje zime je znotraj Snage oblikovana ekipa 4 ljudi, ki opravljajo delo upravljavca parka. Pridružila se nam je tudi kolegica mag. Alja Grošelj iz ljubljanske enote ZRSVN, ki skrbi za strokovne podlage delovanja parka. Vsi skupaj so nam pripravili vodenje po delu parka in nam ob tem predstavili zgodovino nastanka parka, najpomembnejše naravovarstvene točke, probleme in izzive v parku in bodoče načrte. Ogledali smo si območje okoli Koseškega bajerja, Mosteca s skakalnicami in naravovarstveno najpomembnejši del, Mali Rožnik, znotraj katerega so tudi ostanki  barja z značilnimi vrstami. Dvourni sprehod je minil zelo hitro in območje skriva še veliko možnosti za prihodnje izlete. Upravljavci bodo skupaj z ljubljansko enoto ZRSVN v prihodnje izvajali terenska dela (čiščenje vegetacije v Malem Rožniku zaradi zaraščanja) in pri teh delih se jim bo pridružil tudi DONDES.       

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
7. 9. 2018

EKSKURZIJA V KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB

DONDES za svoje člane in zainteresirano javnost organizira popoldansko ekskurzijo v Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. V okviru ekskurzije, ki jo pripravljamo skupaj z upravljavcem parka, podjetjem Snago in ljubljansko enoto ZRSVN, si bomo ogledali najpomembnejše naravovarstvene točke v krajinskem parku. 

V torek, 11. septembra se ob 17. uri dobimo pri Kavarni Lokus (Koseški bajer). Link spletne strani: http://www.kavarnalokus.si/

 

Pot nas bo vodila po bolj mokrotnih delih parka, zato je priporočljiva vodoodporna obutev. Po približno dvournem ogledu se bomo vrnili na izhodiščno točko.

 

Vabljeni.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
29. marec 2018
RAZVOJ PRAKTIČNIH SPRETNOSTI IN VEŠČIN V ODNOSU DO ZAPOSLITVE
Picture
29. marec 2018
VOLILNA SKUPŠČINA DONDES
 
Na redni volilni skupščini DONDES, ki je potekala 29. marca 2018 na Pedagoški fakulteti je bilo izvoljeno novo vodstvo društva v naslednji sestavi:  
 
Upravni odbor
predsednik: mag. Iztok Rozman
podpredsednica: mag. Mateja Poljanšek
tajnica: Jelka Habjan
blagajnik: mag. Maja Vilfan 
člani upravnega odbora: dr. Gregor Torkar, mag. Barbara Vidmar, mag. Blaž Pipan, mag. Špela Habič, Tomaž Jančar
 
Nadzorni odbor
Mag. Marko Gabrovšek, Metod Rogelj, mag. Tina Mikuš   
 
Častno razsodišče
Stanka Drnovšek, Zalka Drglin, mag. Martin Šolar.
 
V nadaljevanju skupščine pa je mag. Marko Gabrovšek pripravil predavanje z naslovom ŠTUDIJSKI KROŽKI KOT VIR ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI V SISTEMU ZELENIH DELOVNIH MEST. Predstavil je svojo magistrsko nalogo, v kateri je raziskoval slovenski model študijskih krožkov, ki jih koordinira Andragoški center Slovenije. Študijski krožki delujejo po vsej Sloveniji in prostorska razpršenost študijskih krožkov bistveno dopolnjuje in nadgrajuje ponudbo storitev vseživljenjske karierne orientacije v Sloveniji. Brezplačnost sodelovanja je drugi ključni element, ki učenje približuje tudi najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v Sloveniji. Ključno je delovanje mentorja, če zna motivirati udeležence krožkov. V magistrski nalogi pa je bila pozornost posvečena tudi zelenim delovnim mestom. Razvoj sistema zelenih delovnih mest ima v študijskih krožkih podlago, ki je vredna upoštevanja in umeščanja v različne sisteme celotnega slovenskega prostora. Dostojna zelena delovna mesta lahko pomagajo ohranjati dostojanstvo človeka in pomagajo ohranjati naravo. V razpravi po predavanju, pa je bilo izpostavljeno, da je delovanje študijskih krožkov lahko tudi način kako pristopiti do različnih javnosti pri iskanju konsenza za zavarovanje naravnih vrednot. 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

18. 10. 2017
EKSKURZIJA V KOZJANSKI REGIJSKI PARK

Picture


Društvo DONDES in Drobnovratnik sta v soboto, 14. oktobra 2017 organizirala skupno ekskurzijo v Kozjanski regijski park (KRP). Na pot iz Postojne, preko Ljubljane na Kozjansko je odpeljal poln avtobus. Najprej smo se ustavili na sedežu KRP v Podsredi, kjer nas je prijazno sprejel mag. Hrvoje Oršanič, direktor parka in nam postregel s kavo in jabolčnim sokom, pridelanim iz znanih kozjanskih jabolk. Na sedežu parka smo nato prisluhnili predavanju in predstavitvi parka in se zadržali v klepetu o zavarovanih območjih. V Podsredi smo si v slovensko-bavarski hiši prijateljstva, ki je v lasti parka, ogledali predstavitev kozjanskih sort jabolk in priložnostni razstavi o metuljih KRP. Sledil je ogled lepo obnovljenega gradu Podsreda, ki velja za najbolj grajskega med slovenskimi gradovi, do katerega smo del poti pešačili in si pri tem ogledali gozdove v okolici gradu. Grad je spomenik romanske dobe in sodi med najpomembnejše objekte iz te dobe na slovenskem.  V gradu smo si ogledali steklarsko zbirko in predstavitev zgodovine gradu ter obsežno predstavitev naravne dediščine KRP. Po kosilu smo se zapeljali do doline Gruska, po kateri je speljana lepa sprehajalna pot, na kateri smo si ogledali geomorfološke, hidrološke in biotske posebnosti območja. V okviru doline je tudi t.i. Puščavniška jama, ki skriva posebno zgodbo človeka, ki je bival v njej. Na srečo nam je čas dopuščal in smo si lahko ogledali tudi kolekcijski sadovnjak KRP, ki se nahaja na Čerčkovi domačiji, ki jo je park odkupil in na njej zasadil kozjanske sorte jabolk, sedaj pa na tem mestu pripravlja tudi zanimivo info središče, ki bo služilo taborom in izobraževanju. Ekskurzija nas je vodila po manj znanih krajih, ki so v krasnem sončnem jesenskem vremenu navdušili in izlet nam je vsem polepšal dan.



 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------





2. 10. 2017
EKSKURZIJA V KOZJANSKI REGIJSKI PARK
 

Društvo DONDES in Drobnovratnik v soboto, 14. oktobra 2017 organizirata skupno ekskurzijo v Kozjanski regijski park.
 
Okvirni program ekskurzije:
 7:30 - odhod avtobusa iz Postojne
 8:20 – odhod iz Ljubljane, zbor udeležencev na parkirišču Dolgi most  
10:00 - prihod na sedež Kozjanskega regijskega parka
 
Najprej nam bodo na sedežu parka predstavili Kozjanski regijski park. Sledil bo ogled gradu Podsreda – ogled gradu in zbirk v njem. Po kosilu pa bomo odšli na sprehod po zatrepni dolini Gruska, kjer si bomo ogledali njene naravovarstvene posebnosti. Ogledali pa si bomo še kolekcijski sadovnjak Kozjanskega parka, ki se nahaja na Čerčkovi domačiji.
Proti Ljubljani se vračamo okoli 17. 30 ure.
 
Priporočamo terensko obutev, vsi sprehodi in ogledi pa niso naporni in potekajo po urejenih poteh. Za čas do kosila priporočamo, da vzamete na pot kakšno vodo in malico.  
Prijave sprejemamo do 10. 10. 2017 oziroma do zapolnitve sedežev na avtobusu, zato se čim prej prijavite na spelah16@gamil.com Prosim vas za predhodno prijavo na kosilo, prav tako do 10. oktobra. Sporočite ali bi želeli vegetarijanski obrok. Za člane društev DONDES oziroma Drobnovratnik s plačano članarino je udeležba brezplačna (vodenje in vstopnina na grad, avtobusni prevoz in kosilo).
 
Stroški ekskurzije za nečlane so: vodenje in vstopnina na grad (5 evrov), prispevek za avtobusni prevoz (20 evrov) in plačilo toplega obroka (10 evrov). Plačilo za otroke je polovično. Plačila bomo pobrali na avtobusu.        
 
Kratka predstavitev Kozjanskega regijskega parka in njegovih zanimivosti, ki jih bomo obiskali
Kozjanski park: Leta 1981 je Republika Slovenija  razglasila varovano območje – Spominski park Trebče. Leta 1999 je bilo uradno ustanovljeno zavarovano območje z imenom Kozjanski park. Regijski park je obsežno. 206 km2 veliko območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine, kjer je človekov vpliv večji, vendar z naravo trajnostno in sonaravno zgledno uravnotežen. Kozjanski park spada v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Od leta 2010 se širše območje Kozjanskega z Obsoteljem ponaša s statusom biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje pod zaščito Unesca v okviru programa MAB (Man and Biosphere).
Grad Podsreda ima posebno mesto med slovenskimi gradovi, saj je ohranjen in obnovljen in živi še danes. Grad je spomenik romanske dobe in sodi med najpomembnejše objekte iz te dobe na slovenskem. Srednjeveško jedro gradu je skozi stoletja ostalo skoraj neokrnjeno. Zgodovina gradu sega v 12. stoletje. V prvi polovici 13. stoletja je grad kupil Friderik Žovneški (iz rodbine grofov Celjskih) in v lasti grofov Celjskih je ostal do njihovega izumrtja. Grajski lastniki in oskrbniki so se pogosto menjavali. Pred letom 1848 je posest kupil knez Weriand Windischgrätz, ki je gradu dal današnjo podobo. Leta 1983 je upravljanje gradu prevzel Kozjanski park in začel s sistematično obnovo, ki jo spremlja bogato programsko oživljanje. Danes si sredi orliških bukovih gozdov podajata roko tisočletna dediščina romanske dobe in sodobna umetnost.
Na gradu je predstavljena narava zavarovanega območja parka - naravovarstveno pomembni habitati in rastlinske in živalske vrste, ki živijo v parku. V gradu je na ogled srednjeveška kuhinja z odprtim ognjiščem, prav tako je predstavljena zgodovina gradu. Grad Podsreda je središče kulturnega življenja in so zato v gradu razstave fotografov in slikarjev, na ogled so tudi steklarski izdelki, po katerih je področje Kozjanskega znano.
Gruska je naravni spomenik ter geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena, je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. V dolini je bogat rastlinski in živalski svet od potočnega raka, kačjih pastirjev, mladoletnic, vrbnic, netopirjev do vodne mete, močvirske spominčice, močvirske preslice, v podrasti pa še trpežno srebrenko in nekatere vrste teloha. Dolina Gruske z legendami in zgodbami že stoletja živi v duhu domačinov. Skozi Grusko se bomo sprehodili po urejeni poti z opisi rastlinskega in živalskega sveta.
Kozjansko jabolko: Kozjanski regijski park je zelo bogat s starimi sortami sadja, predvsem jabolk in hrušk in jih tudi načrtno ohranjajo in predstavljajo v svojem sadovnjaku, prav tako pa vzdržujejo tudi lastno drevesnico, v kateri je mogoče kupiti stare sorte visokodebelnih hrušk in jabolk.     
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
 

16. 5. 2017
SLOVENSKE KOBILICE OD RDEČEGA SEZNAMA DO PRIMERA SVETOVNO OGROŽENE TEMNE ŠAŠEVKE NA LJUBLJANSKEM BARJU
Vabljeni na zadnje predpoletno predavanje DONDES-a v okviru predavanj Narava kot vrednota. Predavanje Stanislava Gomboca z naslovom Slovenske kobilice, od rdečega seznama do primera svetovno ogrožene temne šaševke na Ljubljanskem barju bo potekalo v sredo, 24. maja 2017 ob 18.30 uri v Hostlu Celica.  
Kobilice so skupina žuželk, ki v preteklosti niso bile deležne posebne pozornosti in so še danes razmeroma slabo raziskane. Na zastarelem seznamu ogroženih vrst je navedenih 35 vrst kobilic, od katerih danes s seznama vsaj 15 vrst lahko umaknemo. Zavarovana je 1 vrsta – žagarica, pri 17 vrstah pa varujemo še njihov habitat. Seznam, ki izvira iz rdečega seznama v glavnem drži, čeprav bi 3 vrste kazalo umakniti iz njega. Obstoječi seznami so nujno potrebni prenove, saj v večini primerov niso več aktualni. Od nastanka zadnjih seznamov smo v Sloveniji našli 10 novih vrst kobilic in nekatere od teh so po kriterijih IUCN vrste, ki so svetovno ogrožene. Temna šaševka je bila pri nas odkrita 2004 in je ena od vrst, ki jo na seznamih ogroženih in zavarovanih vrst ni. Trenutno je ohranjenih le 57 hektarov površin, kjer še najdemo temno šaševko, od tega je kar 41 hektarov (72 %) površin na Ljubljanskem barju, med Igom in Škofljico, kjer trenutno živi največja preostala populacija vrste. Poleg temne šaševke pri nas živi še 5 drugih vrst kobilic, ki so po IUCN kriterijih razvrščene v kategorijo svetovno ogroženih vrst živali. Avtor svojo napoved predavanja zaključi z besedami, da v Sloveniji poznamo veliko ekoloških taks, vendar za ohranjanje biološke pestrosti v naravi storimo zelo malo, narava je v primerjavi z delovnimi mesti vedno v drugem planu. Stvari se le počasi spreminjajo na bolje, v glavnem po zaslugi evropskih in mednarodnih ustanov.
 
Predavatelj Stanislav Gomboc je bil rojen 1969 v Prekmurju, zadnja leta pa živi v Kranju. Zaključil je študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Po študiju je bil zaposlen na Biotehniški fakulteti, Oddelku za agronomijo, za tem na Fitosanitarni upravi Republike Sloveniji, sedaj pa  dela  na Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kjer pokriva področje poslovnih informacijskih sistemov. Že od malih nog se intenzivno ukvarja z metulji, kobilicami in občasno drugimi žuželkami Slovenije, Srednje Evrope in Balkana. Zaradi dnevnih obveznosti v službi v naravi preživi predvsem številne noči in večino prostih dni. Je med najaktivnejšimi terenskimi entomologi v tem delu Evrope. Z leti je uredil, v evropskem merilu, eno večjih znanstvenih zbirk žuželk. Objavlja poljudne, strokovne in znanstvene članke. Je soavtor in avtor knjig o metuljih in kobilicah za favno Slovenije, Hrvaške in Evrope.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
5.5.2017
PRISPEVEK V REVIJI TRDOŽIV O AKCIJAH V OSPU


 

O delovnih akcijah DONDES v Ospu (odstranjevanje tujerodnega grmastega slakovca) sta Manica Balant in mag. Mateja Poljanšek objavili daljši članek s fotografijami v reviji Trdoživ (bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave). Povezava na številko revije, v kateri je članek: http://bds.biologija.org/gradiva/trdoziv/Trdoziv11_web.pdf
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

23.3.2017
OBČNI ZBOR DONDES IN PREDAVANJA O INVAZIVNIH VRSTAH
Picture
Picture

Na občnem zboru DONDES smo potrdili vsa poročila za 2016 in sprejeli program dela v letu 2017:

- nadaljevanje predavanj v ciklu Narava kot vrednota, izvedli smo že 2 predavanji: dr. Borut Mavrič je v januarju predstavil biotsko pestrost slovenskega morja, dr. Branka Tavzes pa je predstavila najnovejša dogajanja na področju tujerodnih invazivnih vrst pri nas in v EU;

- nadaljevanje delovnih akcij v Ospu (čiščenje tujerodne invazivne vrste grmasti slakovec). Letošnjo akcijo bomo izvedli konec leta, predvidoma v decembru, po zaključku rastne sezone. Situacijo na terenu spremljamo in naši ukrepi bodo usmerjeni tja, kjer se bo rastlina ponovno razrasla;

- v načrtu imamo 2 strokovni ekskurziji, v Krajinski park Kozjansko v jeseni in v maju v Krajinski park Kolpa;

- vključevanje društva, v okviru kadrovskih možnosti, v aktualna dogajanja na naravovarstvenem področje (HE na Muri – sodelujemo v okviru iniciative Za Muro, spreminjanje ZON, strategija na področju tujerodnih invazivnih vrst,…). V januarju 2017 smo skupaj s PIC – pravno informacijski center za nevladne organizacije vložili tožbi na Ustavno in Upravno sodišče v zvezi z Odlokom o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

16. 3. 2017
PROBLEMATIKA INVAZIVNIH TUJERODNIH VRST

V okviru cikla predavanj Narava kot vrednota vas vabimo na predavanje dr. Branke Tavzes z naslovom Problematika invazivnih tujerodnih vrst. Predavanje bo potekalo v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri, v Hostlu Celica. 
Invazivne tujerodne vrste predstavljajo grožnjo biotski raznovrstnosti, prav tako lahko povzročajo škodo v gospodarstvu in zdravstvene težave. Predavateljica nam bo predstavila nekaj dejstev o invazivnih tujerodnih vrstah, kot tudi najnovejše dokumente Evropske unije s tega področja in kakšne naloge čakajo Slovenijo pri preprečevanju naseljevanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in pri njihovem obvladovanju.    
dr. Branka Tavzes je zaposlena na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer dela v Sektorju za ohranjanje narave. Je članica odbora za invazivne tujerodne vrste pri Evropski Komisiji in članica ekspertne skupine za invazivne tujerodne vrste pri Bernski konvenciji. 
 
Doktorirala je na Univerzi v Ljubljani s področja Varstva naravne dediščine v okviru Biotehniške fakultete. 
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. 3. 2017
OBČNI ZBOR DRUŠTVA DONDES
 
Društvo DONDES v četrtek, 23. marca 2017 ob 18. uri vabi v Hostel Celica na redni letni občni zbor s predlaganim dnevnim redom:
     1.  Začetek občnega zbora (ugotavljanje sklepčnosti)  
Sledi:   
     1.  Predavanje dr. Branka Tavzes: Problematika invazivnih tujerodnih vrst  
     2.  Ponovno ugotavljanje sklepčnosti in izvolitev delovnega predsedstva 
     3.  Poročila za leto 2016 
     *  predsednica društva  
     *  blagajničarka društva  
     *  nadzorni odbor društva 
     7.  Razprava o poročilih 
Glasovanje o poročilih. 
     1.  Program dela za leto 2017 
     2.  Določitev članarine za leto 2017 
     3.  Razno 
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

2.2.2017
DONDES in PIC sprožila postopke na sodišču zaradi sprejetja vladnega odloka o odvzemu osebkov volka in rjavega medveda iz narave


Društvo za ohranjanje naravne dediščine (DONDES, status v javnem interesu na področju ohranjanja narave) in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC (status v javnem interesu na področju varstva okolja) sta vložila pobudo Ustavnemu sodišču za presojo ustavnosti in zakonitosti 3. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS št. 64/2016 z dne 14.10.2016) in Odloka o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017 (Uradni list št. 3/2017 z dne 20.1.2017), ker sta v nasprotju s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo), za odstrel nimata podlage v Zakonu o ohranjanju narave, specifično pa za letošnji odstrel volkov niso izpolnjeni vsi pogoji Habitatne direktive.

 

Po tem, ko sta navedeni organizaciji po več letih prizadevanj dosegli razveljavitev Priloge 2 Pravilnika

o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je določal vsakoletni odstrel volkov, je vlada spremenila Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah tako, da je pravilnik ministrstva zamenjala z odlokom vlade. To pomeni, da je poleg ureditve, ki zahteva izdajo odločb o odstrelu v upravnem postopku, še naprej ohranila tudi odstrel s splošnim pravnim aktom, s tem, da je zamenjala vrsto tega akta. Navedeni organizaciji izpodbijata ustavnost take ureditve, saj onemogoča dostop do učinkovitih pravnih sredstev za varstvo zavarovanih živali, kar je v nasprotju z Aarhuško konvencijo.

Ker pa je Ustavno sodišče z zadnjo odločitvijo v tej stvari sklenilo, da ima sporna priloga dotedanjega pravilnika značilnosti posamičnega pravnega akta, zaradi česar sta navedeni organizaciji potem uspešno uveljavljali pravno varstvo pred Upravnim sodiščem, sta tudi tokrat iz previdnosti glede Priloge 2 novega spornega odloka vložili tožbo tudi na Upravno sodišče. Priloga 2 je v bistvenih sestavinah namreč podobna prilogi prejšnjega pravilnika. Organizaciji menita, da država ni izkazala potrebnega pogoja, da ni druge zadovoljive možnosti glede problema, ki je razlog odstrela. Kot doslej je po mnenju Zavoda za gozdove odstrel volkov potreben »zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem in je z vidika družbene sprejemljivosti nekaterih interesnih skupin (rejci drobnice, lovci,…) tako primeren kot nujen ukrep«. Organizaciji sta predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja odstrela.


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
20. 1. 2017
SLOVENSKO MORJE – SPREGLEDANA ZAKLADNICA BIODIVERZITETE
 
V ciklu predavanj Narava kot vrednota, ki jih organizira DONDES, bomo tokrat odšli na slovensko morje.
 
Vabimo vas na predavanje dr. Boruta Mavriča z naslovom "Slovensko morje – spregledana zakladnica biodiverzitete", ki bo potekalo v četrtek, 26. januarja ob 18. 30 v Hostlu Celica.
 
Slovensko morje je kot Noetova barka, majhno, a v tej svoji majhnosti skriva zelo pester živi svet. Nekaj tančic skrivnosti bomo, s tega še vedno premalo poznanega in prepoznanega podvodnega sveta, dvignili tudi v pričujočem predavanju in vam tako dokazali, da naravno bogastvo in raznolikost Slovenije nista doma samo na kopnem, ampak tudi v morju.
dr. Borut Mavrič je morski biolog, doktor varstva naravne dediščine, ki poklicno deluje na Nacionalnem inštitutu za biologijo, na Morski biološki postaji v Piranu. Primarno se ukvarja z ekologijo in raznolikostjo pridnenih živalskih združb, ter vplivu človeških dejavnosti na morski ekosistem. Trenutno največ pozornosti namenja dvema taksonomskima skupinama, morskim rakom in polžem gološkrgarjem, dvema vrstama biokonstruktorjev, velikemu leščurju in sredozemski kameni korali, ter problematiki tujerodnih vrst. Naj dodamo še, da predavatelj deluje v skupini za raziskave morske biodiverzitete na morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v Piranu, ki jo poleg njega sestavljajo še prof. dr. Lovrenc Lipej, dr. Martina Orlando Bonaca in mag. Domen Trkov, ki je pred dnevi prejela priznanje Prometelj za odličnost v komuniciranju v znanosti. Priznanja podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

Picture

V okviru predavanj Narava kot vrednota smo prisluhnili predavanju dr. Boruta Mavriča, morskega biologa, ki nam je predstavil rastlinski in živalski svet v slovenskem morju. Pestro in presenetljivo barvito.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
V slovo naši članici dr. Romani Erhatič Širnik (1950- 2017)


Pred nekaj dnevi nas je presenetila in pretresla vest o tem, da nas je nenadoma zapustila naša kolegica, članica in tajnica društva dr. Romana Erhatič Širnik. Vedno polna energije in načrtov. Pred kratkim je odšla v pokoj in je večkrat dejala, da sedaj bo pa čas še za druge stvari, delali smo načrte tudi za aktivnosti v društvu.


Romana Erhatič Širnik je diplomirala na Biotehniški fakulteti na oddelku za biologijo in na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Na študiju Varstva naravne dediščine Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer smo se tudi spoznali, je magistrirala s temo Sodelovanje javnosti pri nastajanju regijskega parka Kočevsko - Kolpa, za tem pa zaključila tudi doktorski študij s temo Varstvo ptičev v 19. in 20. stoletju na slovenskem ozemlju. Izjemno je uživala v preučevanju arhivskih virov in odkrivanju manj poznane zgodovine varstva narave na slovenskem.


Romana Erhatič Širnik je bila do upokojitve zaposlena kot kustosinja svetnica v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je vodila delo Slovenskega lovskega muzeja in njegovega ribiškega oddelka. Bila je odlična muzealka, avtorica mnogih publikacij in izjemna poznavalka zgodovine lovstva pri nas, varstva ogroženih živalskih vrst, prav tako je bila avtorica mnogih razstav s področja naravoslovnih dejavnosti.


Našo drago kolegico bomo pogrešali na društvenih predavanjih, na ekskurzijah ter pri strokovnem delovanju, kjer so bili dobrodošli njeni nasveti, znanje in pronicljivost.
Večina od nas se je z Romano zadnjič videla na predavanju v mesecu oktobru, ki je bilo posvečeno zgodovini voda pri nas in primerom iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Na predavanju je uživala, saj je bilo to njeno področje, videla je možnosti projektov, z avtorjem predavanja pa sta se dogovarjala za sodelovanje. 
Ko drevo v gozdu pade na tla in tam obleži, živi svoje drugo življenje in hrani ves živelj okrog sebe. Še dolgo časa. 


Ob boleči izgubi Društvo DONDES izreka iskreno sožalje družini.  
Picture


14. 10. 2016
EKSKURZIJA NA OBALO
Organizacija skupne ekskurzije društev DONDES in Drobnovratnik se je izkazala za dobro potezo. Na izletu se nas je zbralo 20, večina se nas je na slovensko Obalo odpeljala z avtobusom iz Postojne.V Škocjanskem zatoku nas je sprejela Bojana in nas popeljala po sprehajalni poti in do postajališč, kjer smo s pomočjo daljnogledov lahko preverili svoje znanje prepoznavanja ptičjih vrst. Na poti nam je predstavila zgodovino območja, kjer je danes naravni rezervat. Ob ogledu fotografij z začetkov, ko se je DOPPS lotil renaturacije območja, je težko verjeti, da je bilo mogoče zatok urediti do današnje stopnje. Mnogi smo prvič videli novi informacijski center Škocjanskega zatoka, ki je odprt od letošnjega maja. Izkazalo se je, da bi za ogled in opazovanje ptic potrebovali več časa, kar pomeni, da bodo mnogi prišli v zatok tudi sami. Ob 11. uri nam je kolegica mag. Nataša Šalaja predstavila povzetek svojega magistrskega dela z naslovom Programi obiskovanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok s ciljem spodbujanja odgovornega vedenja do narave. Predstavila je zanimive izkušnje dela z različnimi javnostmi, kako jih pritegniti v delovanje zavarovanega območja, kako različnim javnostim spodbuditi zanimanje za naravo. Skupna ugotovitev je bila, da bi bile njihove izkušnje uporabne tudi v drugih okoljih po Sloveniji. Med ogledoma smo si privoščili kosilo v restavraciji Primorka v Strunjanu. Po Krajinskem parku Strunjanske soline nas je vodila Alenka in nam predstavila začetke in intenzivno delo zadnjih let v parku. Zaradi odprtosti prostora, gre za bistveno drugačen tip zavarovanega območja kot je Škocjanski zatok. V Strunjanskih solinah je obiskovalce nemogoče nadzorovati in jih je težko usmerjati stran od določenih območij. Izjema so industrijski deli solin, ki so zaradi pridelave soli zaprti. Ogledali smo si tudi muzej v Strunjanskih solinah. Ob koncu ekskurzije smo posedeli ob morju in se okoli 18. ure odpravili domov.
__________________________________________________________________________________________

Picture
10. 10. 2016
VABILO NA PREDAVANJE ZGODOVINA VODA NA SLOVENSKEM V 16. IN 17. STOLETJU
Društvo DONDES jesenski cikel predavanj Narava kot vrednota začenja s predavanjem Zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju: primeri iz arhivskih virov in Valvasorjeve Slave (1689). Predavanje bo potekalo v sredo, 19. oktobra ob 18.30 uri, v Hostlu Celica. Predaval bo dr. Žiga Zwitter.  
Zgodovina voda je kot tipičen del okoljske zgodovine interdisciplinarno raziskovalno polje. Če pri tem preučujemo starejšo zgodovino, so zelo pomembne metode dela zgodovinarjev. V predavanju bo predstavljena zgodovina voda na Slovenskem v 16. in 17. stoletju, na katere pisni viri dajejo odgovore, predavatelj bo opozoril na pomen upoštevanja kritiške metode pri analizi tovrstnih podatkov. 

Žiga Zwitter je diplomiral iz zgodovine in geografije ter doktoriral iz okoljske zgodovine. Dela kot docent za zgodovino 16.– 18. stoletja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UL, kjer raziskuje predvsem okoljsko zgodovino.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
22. 9. 2016
VABILO NA EKSKURZIJO NA OBALO
Društvo DONDES in društvo Drobnovratnik za soboto, 8. oktobra 2016 pripravljata skupno ekskurzijo na slovensko Obalo, kjer si bomo ogledali na novo urejeno območje naravnega rezervata Škocjanskega zatoka in območje Krajinskega parka Strunjanskih solin.
Program ekskurzije: ob 9. uri zbor na vhodu v Naravni rezervat Škocjanski zatoka. Sledi organizirano vodenje po zatoku (ca. 2 uri) in predstavitev magistrske naloge mag. Nataše Šalaja: Programi obiskovanja Naravnega rezervata Škocjanski zatok s ciljem spodbujanja odgovornega vedenja do narave (ca. 1 ura). Okoli 12.30 ure odhod v Strunjan in premik na lokacijo Krajinskega parka Strunjanske soline. Ob 13. uri kosilo v restavraciji Primorka pod hotelom Krka Strunjan. Ob 14. 30 uri voden ogled Krajinskega parka Strunjanske soline z muzejem. Odhod z avtobusom iz Strunjana proti Postojni predvidoma okoli 18.00 ure.
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
10. 5. 2016
EKSKURZIJA NA KOČEVSKO USPELA
Na ekskurziji na Krempo in v pragozd Krokar se nas je v soboto, 7. maja v Kočevski Reki zbralo 7 pohodnikov. V Kočevski Reki nas je pričakal kolega mag. Bojan Kocjan, ki je zaposlen v kočevski enoti Zavoda za gozdove (ZGS) in nam je pred terenskim ogledom predstavil območje in dva projekta, pri katerih sodeluje kočevska enota ZGS. Projekt Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) se je pričel v letu 2015 in bo potekal 54 mesecev. Vključuje več partnerjev, ki bodo opravili raziskovalno delo pri preučevanju dinamike vrst: orel belorepec, divji petelin, gozdni jereb, triprsti detel in belohrbti detel. V okviru raziskav bodo preverjali razloge za upadanje populacij in kakšni pogoji omogočajo stabilne populacije. Projekt predvideva tudi raziskovanje prisotnosti človeške ribice v podzemnem svetu Kočevske in ocenjevanje njene številčnosti in čiščenje nekaterih jam. Povezava na spletno stran Life KOČEVSKO: http://life-kocevsko.eu/
    
Nekaj več smo izvedeli tudi o vpisu bukovo-jelovih gozdov Evrope v seznam Unescove dediščine, ki ga koordinira Republika Avstrija, vanj je vključenih več držav in območij, pri nas poleg območja Krokarja, tudi gozdovi Snežnika. Vloga za vpis je bila oddana, sedaj sledijo preverjanja na terenu. Naši bukovi gozdovi predstavljajo južni rob bukovo-jelovih gozdov v Evropi in so služili kot refugij, iz katerega so se bukovi gozdovi po zadnji ledeni dobi širili nazaj v evropski prostor.
 
Po predavanju in pogovoru smo se odpravili do vasi Inlauf. Nekdanja kočevarska vas leži 500 m južno od naselja Borovec pri Kočevski Reki, na vzhodnem pobočju vrha Krokar (1119 m), s katerega se vidijo dolina Kolpe, Snežnik in velik del Gorskega Kotarja. Južno nad nekdanjim naseljem je razgledni vrh Krempa (942 m). Pot proti Krempi nas je vodila preko travnikov, kjer so začele cveteti narcise (Narcisus poeticus). Z vrha Krempe smo zagrizli v hrib proti robu pragozda Krokar, kjer nam je Bojan Kocjan predstavil upravljanje s pragozdom in z okoliškimi gozdovi.
 
Ob vračanju s Krokarja je začelo iz Kolpske doline grmeti in najavljati nevihte, vendar je vreme zdržalo še toliko, da smo si ogledali tudi Reško jezero, ki je nastalo z  zajezitvijo Reškega potoka (pomembna ponikalnica na Kočevskem) in se nahaja v dolini pod Kočevsko Reko. Jezero ima danes približno 20 hektarov. Spodnji del jezera je namenjen ribolovu in ostalim vrstam rekreacije. Zgornji del je izločen kot gojitveno področje za ribe in gnezdenje ptic. Pas gozda ob jezeru in Reškem potoku je izločen kot rezervat Jezero s skupno površino 51,03 ha. Reško jezero naseljujejo ščuke, smuči, krapi, linji, kleni, rdečeperke, ostriži, školjke brezzobke in raki jelševci. Ob jezeru naj bi gnezdil tudi orel belorepec, več podatkov o vrsti pa bo znanega po zaključku projekta Life KOČEVSKO. Po koncu ekskurzije smo se vsi strinjali, da bi država morala razglasiti Regijski park Kočevsko, ki bi pomenil nadgradnjo prizadevanj posameznikov in organizacij, predvsem pa si to zasluži narava Kočevske.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture
Picture
28. 4. 2016
VABILO NA EKSKURZIJO NA KOČEVSKO
V soboto, 7. maja 2016 se ob 10. uri dobimo v Kočevski Reki pri osnovni šoli (če pridete v Kočevsko Reko iz Ljubljane je šola na nasprotnem koncu vasi, ob cesti in nasproti šole).
Kolega mag. Bojan Kocjan nam bo pripravil kratko predavanje o projektu Life KOČEVSKO (ohranjanje Natura 2000 območij na Kočevskem) in o postopku vpisa območja Krokar in njegovih bukovo-jelovih gozdov v Unescov seznam svetovne dediščine. Potem se bomo podali na teren, proti Krempi in po robu pragozda Krokar. Predstavitev s potjo bo trajala približno 4 ure.
Oprema in obutev morata biti terenska, ker del poti poteka po neshojenem terenu. Glede na trenutno vremensko napoved lahko pričakujemo solidno vreme. Prosim, da mi svojo udeležbo potrdite na mail in sporočite ali imate še kakšen prostor v avtu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
20. 3. 2016
INTERPRETACIJA POKRAJINE NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA BARJA
Vabimo vas na predavanje v sklopu Narava kot vrednota, ki bo v sredo, 23. marca ob 18. uri, kot del občnega zbora društva.
 
Predavala bo: dr. Mateja Šmid Hribar
 
Naslov predavanja: Interpretacija pokrajine na primeru Ljubljanskega barja. Interpretacija pokrajine je ena najbolj primernih in uveljavljenih oblik informiranja ter ozaveščanja obiskovalcev in lokalnih prebivalcev, ki zahteva celovit in interdisciplinaren pristop.
V knjigi Interpretacija okolja na primeru Ljubljanskega barja:
http://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/interpretacija-okolja-na-primeru-ljubljanskega-barja#v
 
in članku A methodological basis for landscape interpretation: the case of the Ljubljana Marsh:
https://www.researchgate.net/publication/287972218_A_methodological_basis_for_landscape_interpretation_the_case_of_the_Ljublja_na_Marsh je na primeru porečja Iške prikazano, kako lahko z različnimi interpretacijskimi orodji ponudimo interpretacijo realnim in virtualnim obiskovalcem različnih starostnih skupin. Predstavljeni so koraki o zasnovi in izbiri primernih orodij ter izvedbi interpretacije, katere končni cilj je, da bi ljudje čim bolje spoznali pokrajino, jo razumeli in obvarovali pred neprimernimi posegi. Učinkovito namreč varujemo le tisto, kar poznamo in razumemo.
 
dr. Mateja Šmid Hribar je od 2009 zaposlena na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Magistrirala je na študiju Varstvo naravne dediščine, doktorirala pa na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Kot raziskovalka se ukvarja s kulturno krajino, ekosistemskimi storitvami, tradicionalnim ekološkim znanjem, skupnimi viri, upravljanjem skupnega, trajnostnim razvoj, naravno in kulturno dediščino, zavarovanimi območji in drevesno dediščino.
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Picture

POZORNI POSLUŠALCI

29.2.2016

RAZISKOVANJE IN VARSTVO DELFINOV V SLOVENSKEM MORJU

V okviru cikla predavanj Narava kot vrednota, ki jih pripravlja DONDES, se bo v Hostlu Celica v ponedeljek, 29. februarja 2016, ob 18. 30 predstavilo slovensko društvo za morske sesalce Morigenos s predavanjem o raziskovanju in varstvu delfinov v slovenskem morju.
 
Slovenija ima le dobrih 46 km obale. A naš mali košček morja skriva izjemno pestrost življenja. Poleg alg, morskih cvetnic, spužev, mehkužcev, številnih rib in ptic prebivajo tudi nadvse karizmatični morski sesalci, na katere človek sprva niti ne pomisli, ko zasliši besedi »slovensko morje«. To so delfini, ki pa pri nas niso nekaj eksotičnega, temveč so stalni del slovenske biotske pestrosti. V društvu Morigenos delfine ob slovenski obali preučujejo že od leta 2002. V okviru Slovenskega projekte za delfine so dokumentirali majhno, a še zdaleč ne zanemarljivo populacijo delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Nekateri delfini se pojavljajo redno, drugi začasno, letno pa to območje uporabljajo od sedemdeset do sto živali. Več o Morigenosu in življenju delfinov pri nas bo predstavila raziskovalka Ana Hace.
 
Vljudno vabljeni.   

19.1.2016
DELOVNA AKCIJA V OSPU USPELA 

​DONDES je v soboto, 16. januarja 2016 že drugič pripravilo delovno akcijo odstranjevanja invazivne tujerodne vrste grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica) iz Osapskih sten. V primerjavi z decembrom 2014, ko se je odstranjevalo rastlino ob vznožju sten, je bila takratna akcija usmerjena v steno, iz katere je bil odstranjen velik del rastlinske mase. Pri tem je pomagal tudi plezalec, ki je lahko dostopal do višjih delov stene. Pod steno so udeleženci akcije izkopali tudi večje kose korenin. Ves porezan in posekan material je bil v vrečah iz jute odnesen v dolino, od tam pa prepeljan na travnik v bližini vasi in zažgan. V primeru te vrste je to najbolj učinkovit in varen način odstranitve rastline. Glede na biologijo grmastega slakovca delo s tokratno akcijo še ne bo zaključeno. Ob pomoči plezalcev bo treba odstraniti rastlino tudi iz višjih sten, poleg tega pa opazovati rastišče in preverjati koliko ostankov rastline se bo zakoreninilo in ustrezno ukrepati.

DRUGA DELOVNA AKCIJA V OSPU 

​Decembra 2014 je DONDES na pobudo piranske enote ZRSVN pod Osapskimi stenami organiziral delovno akcijo, v okviru katere smo odstranjevali invazivno tujerodno rastlino grmasti slakovec. Sadika ali več sadik so bile pod stene zasajene namerno in so se začele razraščati po steni in ogrožati avtohtone rastlinske in živalske vrste. Že takrat je bilo rečeno, da bo treba za uspešno odstranitev rastline akcijo večkrat ponoviti.
 
Zato vas vabimo,, da se v soboto, 16. januarja 2016 udeležite tokratne akcije odstranjevanja grmastega slakovca. Dobimo se pri gostišču Vovk v Ospu ob 8.30 uri, kjer nam bodo postregli s kavo in čajem. Za delo pod steno je potrebna primerna terenska obutev in obleka. S seboj prinesite tudi orodje za rezanje (škarje, žagice) oziroma izkopavanja vegetacije in delovne rokavice. Nekaj orodja in rokavic bo tudi na razpolago. Društvo bo priskrbelo vreče, v katere bomo shranili material, ki ga je treba prenesti v dolino. Odstranjeno vegetacijo bodo domačini, tako kot lani, odpeljali in jo zažgali, saj je to najbolj zanesljivi način odstranitve.
 
Prosila bi vas, da mi do petka, 8. januarja sporočite, če se boste akcije lahko udeležili. Sam vzpon do mesta akcije traja približno 20 minut in ni zahtevan. Teren, kjer se dela, pa je precej omejen in strm, zato ni primeren za otroke. Udeležba na akciji je na lastno odgovornost. Po konca akcije nam bodo v gostišču Vovk pripravili enolončnico, za preostali del dneva pa imejte malico v nahrbtniku.
V primeru slabe vremenske napovedi bomo akcijo premaknili za 1 teden in vas bomo o tem pravočasno obvestili. Akcija je v Ospu tako zgodaj zaradi gnezditvenega obdobja ptičev. 

ŠAKALI V EVROPI: OD KOD SO IN KAJ NAM PRINAŠAJO?

​V okviru cikla Narava kot vrednota vas DONDES v četrtek, 14. januarja 2016 ob 18. 30 uri vabi v Hostel Celica na predavanje Šakali v Evropi: od kod so prišli in kaj nam prinašajo?
Predaval bo doc. dr. Miha Krofel z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
 
Zlati šakal (Canis aureus) je vrsta, ki se je v zadnjih desetletjih razširila v mnoge države Evrope. Na predavanjih bomo slišali več o načinu življenja šakalov, pa tudi o razlogih za njihovo širjenje in kakšne so morebitne negativne in pozitivne posledice za druge živalske vrste in človeka. Spregovorili bomo tudi o polemiki glede avtohtonega statusa te vrste ter njenega upravljanja z odstrelom.

ODOBRENO ZADRŽANJE IZVAJANJA PRILOGE 2 PRAVILNIKA O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O ODVZEMU RJAVEGA MEDVEDA IN VOLKA IZ NARAVE

​ 
DONDES in PIC sta v okviru vložene tožbe proti Ministrstvu za okolje in prostor glede Priloge 2 Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave od Upravnega sodišča zahtevala, da sodišče izda sklep o začasnem zadržanju izvajanja pravilnika. Upravno sodišče je 13. novembra 2015 izdalo sklep, v katerem je ugodilo zahtevi DONDES-a in PIC-a in do zaključene obravnave o zakonitosti Priloge 2 Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave začasno zadržalo izvajanje Priloge 2. To pomeni, da se v vmesnem času ne sme izvajati odstrel volkov iz narave. Upravno sodišče je v obrazložitvi sklepa zapisalo, da se sklep o začasnem zadržanju izda zato, ker bi v nasprotnem primeru v času preverjanja pravilnika lahko prišlo do odstrela vseh 7 volkov in zato ne bi bilo več pravnega interesa za nadaljevanje spora. Poleg tega pa bi varovani vrsti nastala nenadomestljiva škoda, saj odstreljenih volkov ne bo mogoče nadomestiti, socialna struktura tropov, kjer bo odstreljen alfa samec, pa bo porušena in zato zmanjšana preživetvena sposobnosti vseh članov tropa. Sodišče meni, da je za težko popravljivo škodo mogoče šteti že nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja in s tem opravičuje začasno zadržanje izvrševanja pravilnika. Dokončna odločitev Upravnega sodišča glede samega pravilnika, pa bo znana hitro in zato po mnenju Upravnega sodišča zaradi zadržanja izvajanja pravilnika javni interes ne bo resneje prizadet.

​EKSKURZIJA NA ČEŠENIŠKE IN PREVOJSKE GMAJNE

24. avgust 2015, 8:44 am
​
​Konec maja smo v DONDES-u skupaj s kranjsko enoto Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) organizirali ekskurzijo v Češeniške in Prevojske gmajne, območje se nahaja na meji med občinama Domžale in Lukovica. Češeniške in Prevojske gmajne so naravna vrednota, območje Nature 2000, območje prehodnih barij, rastišče ogroženih oziroma ranljivih rastlinskih vrst, kot je npr. kranjska sita (Eleocharis carniolica) iz družine ostričevk in življenjski prostor številnih živalskih vrst, med njimi so skoraj vse vrste dvoživk, ki jih poznamo v Sloveniji. Po drugi strani pa je to območje, ki je že obremenjeno z različnimi posegi, kot je skladišče Hoferja, v ozadju pa so želje po dodatnih posegih v prostor.
28. maja popoldne smo se tako zbrali pri nadomestnem habitatu ob Hoferjevem skladišču in začeli s spoznavanjem območja. Za naslednje tri ure smo se prepustili vodenju Metoda Roglja in Sonje Rozman, s kranjskega ZRSVN, ki so »skrbniki« območja. Predstavila sta nam zgodovino gmajn, bodoče grožnje naravni vrednoti v obliki širjenja poslovne cone v Lukovici, gradnje stanovanj na območju občine Domžale, pa tudi Hofer bi želel širiti svoje skladišče… Na ekskurziji smo obhodili samo majhen del Češeniških in Prevojskih gmajn in gre za predel kamor se je vredno vračati in ga odkrivati. V javnosti so pobude, da bi gmajne razglasili za krajinski park, s tem bi območje lahko pridobilo tudi formalnega upravljavca. Ekskurzija je bila zanimiva in v kratkem času smo videli in slišali veliko, dovolj časa pa je bilo tudi za fotografiranje in izmenjavo mnenj. Zato smo se odločili, da v jeseni izkoristimo ponudbo kranjske enote ZRSVN in se takrat odpravimo na ekskurzijo v predele ob Savi ali v okolico Bleda.

PREDSTAVITEV SPREMEMB UREDBE O NATURI 2000

17. avgust 2015, 9:49 am 

​Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) sta v četrtek, 9. julija za nevladne organizacije pripravila predstavitev predvidenih sprememb uredbe o Naturi 2000. Spremembe uredbe so predstavili dr. Peter Skoberne, MOP, ki je spregovoril o postopkih sprejemanja sprememb uredbe Nature 2000, mag. Matej Petkovšek in mag. Martina Kačičnik Jančar z ZRSVN pa sta spregovorila o zaključkih usklajevanja strokovnega predloga z Evropsko komisijo in o vsebinskih spremembah uredbe o Naturi 2000.
Slovenija je glede na obe direktivi (ptičja in habitatna) dolžna zagotoviti varstvo oziroma ugodno stanje ohranjenosti za 118 vrst ptic, 114 drugih vrst živali in rastlin in za 60 habitatnih tipov. Ob vključitvi Slovenije v EU je bilo v omrežje Nature 2000 vključenega 35,5% državnega ozemlja, vendar je bilo zadovoljivo urejeno zavarovanje samo za 50% ciljev oziroma vrst in habitatnih tipov.
Evropska komisija s t.i. biogeografskimi seminarji preverja ali je vključenost vrst in habitatnih tipov navedenih v prilogah I in II Direktive o habitatih zadostna in usklajena s celotnim omrežjem. Na teh seminarjih se določi tudi morebitne dodatne obveznosti za državo. Dodatne obveznosti ob nezadostni vključenosti posameznih vrst in ali habitatnih tipov v omrežje nature 2000 so: določitev novih območij Natura 2000, razširitev obstoječih območij Natura 2000, vključitev posameznih vrst / habitatnih tipov v obstoječa območja Natura 2000. Tako je Slovenija v 2013 že dopolnjevala Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) s kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi v že določenih območjih Natura 2000 oziroma je popravila meje teh območij in predlagala dodatna območja Natura 2000. Po tej spremembi je narastel delež slovenskega ozemlja pod Naturo 2000 na 37,16%, Slovenija pa je z dopolnitvijo omrežja Natura 2000 povečala zadostno vključenost vrst in habitatnih tipov v omrežje iz 72 % na 91 %.
Tokratne spremembe uredbe o Naturi 2000 so rezultat biogeografskega seminarja, ki je potekal v Ljubljani v juniju 2014 in na katerem je bilo ugotovljeno, da mora Slovenija še 15 vrst in 8 habitatnih tipov kot kvalifikacijskih vrst dodati v obstoječa območja Natura 2000. Za eno vrsto mora določiti novo območje, 8 vrst pa je treba pred umestitvijo v območja še dodatno raziskati. S spremembo uredbe pa bo opravljeno še nekaj tehničnih popravkov v standardnem obrazcu Natura 2000 (popravki imen in kod vrst, izbris nekaterih vrst iz referenčne liste). Po zadnjih spremembah, ki bodo uveljavljene v 2015 bo ob skoraj enakem deležu ozemlja Slovenije pod Naturo 2000 (nekaj več kot 37%) delež zahtevanih zavarovanj narastel na 96%.
V dokumentu je podana tudi obrazložitev predlagane spremembe Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki jo je pripravil Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki na podlagi zaključkov bilateralnega biogeografskega seminarja iz leta 2014 ter upoštevanju znanih, javno dostopnih podatkov. V prvem delu dokumenta so prikazani še sklepi bilateralnega biogeografskega seminarja po posameznih vrstah / habitatnih tipih ter predlagane spremembe za izvršitev sprejetih zaključkov. Prikazani so tudi predlogi sprememb po posameznih območjih Natura 2000, po lokalnih skupnostih in po vrstah in habitatnih tipih.
V programu upravljanja so določeni ukrepi za uresničevanje ciljev ohranjanja ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov. V tem okviru nevladne organizacije lahko preverijo možnosti za sodelovanje z ZRSVN pri izvajanju lastnih aktivnosti (ukrepi, projekti), ki bodo usmerjene v ohranjanje ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov.
Vsebina predlaganih sprememb (ZRSVN):
http://www.zrsvn.si/dokumenti/54/2/2015/Obrazlozitev_predloga_sprememb_N2K_2015_3842.pdf
Strokovne podlage za ugotovitev posledic predlaganih dopolnitev območij Natura 2000 na socialne in gospodarske razmere samoupravnih lokalnih skupnosti ter določitev ustreznih razvojnih ukrepov (OIKOS):
http://www.natura2000.si/index.php?id=274

EKSKURZIJA NA ČEŠENIŠKE IN PREVOJSKE GMAJNE

27. maj 2015, 2:57 pm 

​Na marčevski skupščini društva DONDES smo se dogovorili, da pred poletjem organiziramo krajšo strokovno ekskurzijo na eno od naravnih vrednot. S kranjsko enoto ZRSVN smo se dogovorili za ogled Češeniških in Prevojskih gmajn, ki so naravna vrednota, Natura območje, barje, rastišče kranjske site,…, hkrati pa so na tem območju predvideni ali že izvedeni različni posegi - centralno skladišče Hofer, nadomestni habitat, širitev poslovne cone). Vsekakor gre za območje, ki je z naravovarstvenega stališča zanimivo za ogled.
Vabim vas na popoldansko ekskurzijo v Češeniško-Prevojske gmajne, ki se bo zgodila v četrtek, 28. maja 2015. Dobimo se ob 17. uri pri Prevojskih ribnikih.
Po lokaciji nas bo vodil Metod Rogelj s kranjske enote ZRSVN. Ogled bo trajal približno 2 ure.
Potrebna je terenska obutev (gre za območje barja in potokov, zato so verjetno najboljši škornji) in sredstva proti klopom in komarjem, prav pa bo prišla tudi kakšna steklenica vode.  
Navodila so naslednja: po avtocesti proti Celju, izvoz Krtina, desno Prevoje, nato naravnost do Želodnika in spet odcep desno (smer Lukovica), po približno 1100 m odcep levo med hišami (Cesta na gmajno, znak prepovedi za tovornjake) in nato po dobrih 200 m prideš do ribnika, kjer se lahko parkira.
Prosim vas, da na društveni mail sporočite, če se boste ekskurzije udeležili. Lahko se bomo tudi dogovorili glede skupnega odhoda iz Ljubljane na lokacijo ekskurzije. 

Predstavitev mag. naloge z naslovom PRIMERJALNA ANALIZA PRESOJE POSEGOV V VAROVANA OBMOČJA NARAVE

13. april 2015, 9:54 am 

​Vabimo vas, da se v torek, 21. aprila ob 19. uri v Hostlu Celica udeležite predavanja mag. Irene Nartnik, ki nam bo predstavila svojo magistrsko nalogo.
Dr. Romana Erhatič Širnik pa bo predstavila fotografije s potovanja po Jemnu.

OBČNI ZBOR DRUŠTVA DONDES

23. marec 2015, 1:20 pm 
​
Spoštovani kolegi in kolegice,

vabim vas na redni občni zbor društva DONDES, ki bo v ponedeljek, 30. marca ob 18. uri v prostorih Hostla Celica. Od zadnjega volilnega občnega zbora so minila tri (3) leta in tako bo občni zbor tudi volilni.

Po občnem zboru, ob 19. uri bo na vrsti predavanje z naslovom Kako smo ustanovili Krajinski park Pivška presihajoča jezera. Predavali bosta mag. Špela Habič in Erika Kovačič.

Lep pozdrav in vabljeni,

mag. Mateja Poljanšek
predsednica DONDES

UNIČUJOČ VPLIV KMETIJSKE POLITIKE NA POPULACIJE TRAVNIŠKIH PTIC

28. januar 2015, 1:45 pm 

​DONDES vabi na predavanje v sklopu Narava kot vrednota, ki bo v četrtek, 5. februarja 2015 ob 19. uri v Hostlu Celica. O problematiki upadanja populacij travniških ptic bo predal Tomaž Jančar. Travniške ptice so v Sloveniji skupina ptic, pri kateri beležimo najhitrejše upadanje populacij. Stanje je zaskrbljujoče in na predavanju bomo spregovorili o vzrokih zanj ter opravili razmislek o možnostih za zaustavitev trenda. Prva izumiranja travniških ptic lahko pričakujemo že v naslednjih nekaj letih. Vzrok je kmetijska politika, ki namenja ogromna sredstva za intenziviranje kmetijstva. Videti je, da sistem varstva narave nima nobenega vzvoda za vplivanje na takšno stanje.

​Vabljeni.

Končan postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave

28. januar 2015, 1:42 pm 

​Društvo DONDES je v novembru 2014 na Ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave s pripadajočo Prilogo 2: Načrtovani odstrel volka (Canis lupus) v povezavi s 7.a členom uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah. Po mnenju društva je način na katerega se izvaja odstrel volkov nepravilen in ni v skladu z zakonodajo na katero se sklicuje. Ustavno sodišče je decembra 2014 sprejelo soglasno odločitev, s katero je pobudo društva žal ponovno zavrglo. Je pa v tokratnem sklepu zelo pomembna 6. točka iz obrazložitve Ustavnega sodišča. V njej je namreč Ustavno sodišče zapisalo, da na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu) (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker ima izpodbijana Priloga 2 Pravilnika/14 naravo posamičnega akta, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, pobudnika - DONDES pa napotilo, da  Prilogo 2 Pravilnika/14 lahko izpodbija s tožbo pri Upravnem sodišču. To pomeni, da lahko naslednje kvote za odstrel preverjamo na Upravnem sodišču, ki pa mora sprejeti odločitev o zakonitosti pravilnika. To odločitev Ustavnega sodišča bo mogoče uporabiti tudi v primeru drugih pravilnikov, ki jih pripravljajo ministrstva. DONDES ima kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave na podlagi Zakona o ohranjanju narave pravni interes braniti oziroma zastopati naravo v pravnih in upravnih postopkih.

USPEŠNA NARAVOVARSTVENA AKCIJA V OSPU

22. december 2014, 1:39 pm 

​V organizaciji društva DONDES (Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije) in na pobudo piranske enote Zavoda RS za varstvo narave je v soboto, 13. decembra v Ospu potekala naravovarstvena delovna akcija. Udeleženci, člani različnih naravovarstvenih društev in Planinske zveze Slovenije – Komisije za varstvo gorske narave so pod Osapskimi stenami odstranjevali invazivno tujerodno vrsto grmasti slakovec, ki se širi v občutljive skalne ekosisteme, kjer uspeva npr. endemična rastlinska vrsta Tommasinijeva popkoresa in prebivajo mnoge ogrožene živalske in rastlinske vrste. Akcije je odlično uspela, saj je bila rastlina v nekaj urah skoraj v celoti odstranjena, rastišče bo potrebno  v naslednjem obdobju nadzorovati in sproti odstranjevati nove poganjke. V eni od prihodnjih akcij pa se bomo skupaj s plezalci lotili še ostankov rastline v steni. Akcija je bila usklajena tudi z domačini in z Agrarno skupnostjo Osp, ki so lastniki zemljišč. Po končani akcije so domačini ves nabrani material s traktorjem odpeljali in ga zažgali. V primeru invazivnih vrst je to najbolj učinkovit način uničenja, ker tako preprečimo širjenje rastline. Pred in med delom pod stenami pa sta udeležence akcije z zanimivimi podatki o rastlini, pa tudi o invazivnih tujerodnih vrstah ter rastlinskem svetu Ospa seznanila botanika dr. Nejc Jogan z Biotehniške fakultete v Ljubljani in Peter Glasnović, s Primorske univerze. Na koncu pa smo na prijetnem druženju v gostišču Vovk v vasi Osp zaključili uspešno soboto.  

ZIMSKA AKCIJA V OSPU

26. november 2014, 10:33 am 

​Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) vas vabi, da se pridružite delovni akciji pod stenami Ospa, kjer bomo odstranjevali grmasti slakovec (Fallopia baldschuanica), tujerodno invazivno vrsto, ki je bila verjetno namerno zasajena in se sedaj hitro širi po stenah. Akcija bo izvedena skupaj z domačini, z akcijo pa je seznanjena tudi piranska enota ZRSVN.
Akcijo bomo izvedli v soboto, 13. decembra 2014. Dobimo se ob 9. uri v vasi Osp. Vsem, ki se boste prijavili na akcijo, bo informacija o možnostih parkiranja sporočena naknadno. Domačini nimajo radi parkiranja po vasi, edino uradno parkirišče je pred vasjo.
Do stene, kjer bomo opravljali delo je približno 15 minut vzpona. Samo delo ni zahtevno, je pa malo težaven teren, kjer bo delo potekalo. Delo se opravlja na lastno odgovornost.
Za delo je potrebna naslednja oprema: terenska obleka in obutev in zaščitne rokavice (nekaj parov bo priskrbel tudi organizator). Dobrodošlo bo orodje za rezanje in sekanje grmovja ter debelejših vej. Najbolj primerne so sadjarske škarje in sadjarske žage. Organizator bo poskrbel za vreče, v katerih bomo odnašali odpadni material do vasi.
Po koncu akcije, predvidoma med 14. in 15. ure bo sledila brezplačna malica v gostišču Vovk.
Prosim vas, da svojo udeležbo javite do 5. decembra na elektronski naslov: dondeslovenija@gmail.com ali na telefon 041 791 007 (Mateja).
Lepo povabljeni na akcijo.

VLOŽENA POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI

11. november 2014, 10:09 am 

​DONDES je v četrtek, 6. novembra 2014 na Ustavno sodišče RS vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Pravilnika o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave s pripadajočo Prilogo 2: Načrtovani odstrel volka (Canis lupus) v povezavi s 7.a členom uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah. Gre za pobudo s katero želimo na Ustavnem sodišču preveriti oziroma dokazati, da je način na katerega se izvaja odstrel volkov nepravilen in ni v skladu z zakonodajo na katero se sklicuje. Pobuda vsebuje tudi zahtevo za začasno zadržanje izvajanja postopkov odstrela volkov, saj želimo preprečiti, da bi se odstrel izvajal v času, ko Ustavno sodišče odloča o pobudi za oceno ustavnosti.
DONDES ima kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave na podlagi Zakona o ohranjanju narave pravni interes braniti oziroma zastopati naravo v pravnih in upravnih postopkih. Ustavno sodišče tudi opozarjamo, da bi morala država kot podpisnica Aarhuške konvencije zagotoviti, da imajo člani javnosti dostop do upravnih in pravnih postopkov za izpodbijanje dejanj in opustitev organov javne oblasti, ki so v nasprotju z določbami njenega notranjega prava, ki se nanaša na okolje in naravo.
Neskladnost pravilnika z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) utemeljujemo s tem, da 81. člen ZON navaja izhodišča varstvenega režima za zavarovano vrsto, pri čemer odstrela kot ukrepa za varstvo vrste ni mogoče šteti v kategorijo varstvenega režima. Pri odstrelu zavarovane vrste se pojavlja tudi pojem selektivnega odstrela, ki ga je treba zagotoviti pri poseganju v populacijo zavarovane vrste. Pri volku selektiven odstrel zaradi narave vrste ni mogoč, zato gre zgolj za razdelitev kvote za odstrel živali posameznim lovskim družinam in odstreli se osebek, na katerega se naleti po naključju. V naprej ne moremo izločiti odstrela alfa samca ali alfa samice, kar lahko pogosto vodi v razpad volčjega tropa.
Neskladnost pravilnika s Habitatno direktivo pa v pobudi za presojo ustavnosti utemeljujemo s tem, da se je Ministrstvo za okolje in prostor pri uravnavanju volka osredotočilo na reševanje vidika krivolova, kar pa bi bilo treba urejati z izobraževanjem različnih javnosti in s kaznovalno politiko. Habitatna direktiva za strogo varovane vrste, kamor sodi tudi volk, zahteva strog režim varstva. V direktivi so navedeni tudi razlogi, ki omogočajo odstopanje od strogega varovanja, vendar morajo biti poleg teh razlogov izpolnjeni še dodatni pogoji. V pobudi za presojo ustavnosti Ministrstvu za okolje in prostor očitamo, da ni upoštevalo restriktivnih pogojev, ki omogočajo odstrel in da ni opravilo vseh potrebnih testov, ki bi odpravili vsakršen dvom, da je država naredila vse potrebne ukrepe in da je torej odstrel volkov resnično edini mogoči ukrep za varovanje zavarovane vrste.
Iz obrazložitve pravilnika izhaja, da gre pri odstrelu volkov predvsem za reševanje družbenih problemov, ne pa za reševanje populacije zavarovane vrste. Takšen razlog pa ni v skladu s Habitatno direktivo kot razlogom za odstop od strogo varovanega režima strogo varovane vrste kot je volk.

AKCIJA V RAKOVEM ŠKOCJANU USPELA

2. oktober 2014, 8:59 am 

DONDES in ZRSVN smo se že nekaj časa dogovarjali, da bi skupaj pripravili delovno akcijo na kateri od pomembnih naravovarstvenih točk, stekli so pogovori in tako smo se v soboto, 27. septembra prostovoljci DONDES, ZRSVN, Občine Cerknica, Notranjskega regijskega parka, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ZGS in drugi zbrali v Rakovem Škocjanu. Vreme nam je bilo naklonjeno, velike količine vode so tudi končno odtekle. Odstranjevali smo podrto drevje in ogromne količine vejevja, ki so ostale v gozdu in na učnih poteh po zimskem žledolomu. Delavci Notranjskega regijskega parka bodo v naslednjih tednih ves zbran lesni material spremenili v sekance, s katerimi posipajo učne poti, ki so tako bolj vidne in tudi manj blatne. Tako smo tudi člani DONDES pomagali pri urejanju naravnega bisera, ki je bil v februarskih neurjih zelo prizadet. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti so nam po koncu akcije pripravili malico. Vsi sodelujoči smo se dogovorili, da bomo s takšnimi akcijami nadaljevali, bodisi v Rakovem Škocjanu ali pa po potrebi na kakšni drugi naravovarstveno pomembni lokaciji.  
Picture
                           Foto: Arhiv ZRSVN
Picture

PROSTOVOLJNA NARAVOVARSTVENA AKCIJA V RAKOVEM ŠKOCJANU, ki bo potekala 27. septembra 2014

22. september 2014, 9:38 am

​Pridružite se nam pri čiščenju trase učne poti in zarasti ob informativnih tablah. Odstranjevali bomo podrto in požagano vejevje, ga zlagali na kupe, ki jih bodo kasneje odpeljali in razrezali na sekance s katerimi je posuta učna pot.
Čas: sobota 27.september 2014 ob 9. uri
Zbirno mesto: Dom CŠOD Rak
Program: -jutranja kava s pecivom
-delo v skupinah
-topla malica
-zaključek predvidoma ob 16.uri
Oprema: terenska obleka in obutev, zaščitne rokavice (nekaj parov zagotovi organizator)
Delo je nezahtevno, udeležba pa je na lastno odgovornosr
Prosimo, da se zaradi organizacije prevoza in prehrane predhodno informativno prijavite po telefonu na številko 01 244 53 56 ali na elektronski naslov alja.groselj@zrsvn.si.
V primeru visokih voda ali slabega vremena bo akcija prestavljena za en teden - na soboto 4. oktober 2014

Občni zbor društva DONDES in predavanja

27. marec 2014, 12:41 pm 


V torek, 1. aprila 2014 ob 18. uri bo v prostorih Hostla Celica potekal občni zbor društva DONDES. Občnemu zboru bo ob 19. uri sledilo predavanje z naslovom Dobre parkovne prakse v Kozjanskem parku, ki ga bo pripravil mag. Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka. Po končanem predavanju bo čas tudi za druženje. Vabljeni in lep pozdrav. 

Nov svet zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje

28. februar 2014, 1:16 pm 

Konec meseca januarja 2014 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) objavilo razpis za nove člane Sveta zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, ki bodo zastopali NVO-je s področja naravovarstva v svetu zavoda.  
DONDES se je kot društvo, ki ima od leta 2011 status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave prijavilo na razpis, saj se nam zdi pomembno, da imamo kot naravovarstveno društvo vpliv pri upravljanju Krajinskega parka Ljubljansko barje.   
Krajinski park Ljubljansko barje je območje velike biotske raznovrstnosti in krajinskih ter arheoloških posebnosti. Zaradi svoje umeščenosti na obrobje Ljubljane in drugih večjih naselij ter kmetijske proizvodnje na območju parka, so izzivi za ohranjanje naravne dediščine in biotske raznovrstnosti večji, kot v zavarovanih območjih, ki so redkeje poseljena in bolj odmaknjena od naselij. Upravljanje z območjem zato zahteva veliko različnih znanj vseh deležnikov, ki delujejo na območju parka. DONDES v okviru svojih rednih aktivnosti svoje člane in širšo javnost seznanja z različnimi vidiki ogrožanja biotske raznovrstnosti ter z delovanji zavarovanih območij na različnih koncih Slovenije. Znotraj našega društva je zbrano veliko strokovnega znanja različnih strok (biologi, gozdarji, kemiki, agronomi, različni družboslovni profili…), ki lahko pomagajo pri upravljanju KPLB in vanj prinesejo svoje izkušnje in znanje.
V postopku izbire smo na MKO pridobili glasovalne pravice in smo tako za člana sveta zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje podprli Tomaža Jančarja, ki smo ga predlagali med drugim tudi v DONDES-U ter dr. Tatjano Čelik, ki so jo predlagali v Društvu za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. Na spletnih straneh MKO je bilo 27. februarju objavljeno, da sta bila oba izbrana za nova člana sveta zavoda Krajinskega parka Ljubljansko barje. Čestitamo in jima želimo dobro delo. 

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN VESELO NOVO LETO 2014

25. december 2013, 12:24 pm 

Ekskurzija na Pivška presihajoča jezera

7. december 2013, 6:14 pm 

Letošnja ekskurzija društva DONDES je potekala v soboto, 16. novembra, udeležba je bila odlična, bilo nas je več kot 20 iz vseh starostnih skupin. Tokrat smo odšli na ogled novega Ekomuzeja v Slovenski vasi pri Pivki ter po poteh Pivških presihajočih jezer.


Vodila nas je kolegica mag. Špela Habič s sodelavci iz Ekomuzeja. V muzeju smo si ogledali predstavitev presihajočih jezer ter širše okolice Pivke ter preverili znanje o krasu, prav tako pa smo si ogledali kratek film o jezerih.
Sledil je ogled na terenu, najprej smo odšli na Šilentabor nad Zagorjem, od koder smo si ogledali celotno okolico - Zgornjo Pivko, Snežnik, Košansko dolino in Brkine, pri tem nas je krepko prepihala burja. Potem smo se spustili do izvira Pivke ter si ogledali bližnja jezera, povsod smo bili deležni zanimivih opisov ter zgodb o krajih in ljudeh iz okolice jezer. Med drugim smo se iz Palčja peš odpravili do Matijeve jame, kraške estavele, ki polni in prazni po površini največje presihajoče jezero. Po koncu celodnevne ekskurzije smo se ustavili na zasluženem kosilu in strnili svoje vtise ter se zahvali gostiteljem za odlično organizacijo in vodenje izleta.


Picture
Picture
Picture

Obvestilo o ekskurziji!!!

14. november 2013, 1:00 pm 

Spoštovani, 
​
za soboto je odločitev padla in ekskurzija na Pivška jezera bo.

Spoštovani kolegi in kolegice, naj vas ponovno spomnimo na bližajočo se ekskurzijo DONDES-a na Pivška jezera, ki bo v soboto, 16. novembra 2013.

9. november 2013, 11:58 pm 

​Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite na elektronsko pošto. Napišite tudi ali se boste udeležili kosila.
Vabljeni.
Če vremenska napoved ne bo obetavna in bo potrebno ekskurzijo prestaviti, pa boste obveščeni preko maila in naše spletne strani.
Program:
9.30 Dobimo se v Slovenski vasi pri Pivki, v Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer.
Ogledali si bomo Ekomuzej in kratek film o jezerih – cena vstopnice: 2 €
11.00 Odpeljali se bomo na Šilentabor nad Zagorjem, od koder se odpira lep razgled na
Zgornjo Pivko, Snežnik, na Košansko dolino in Brkine. Potem se bomo spustili do izvira
Pivke ter si ogledali bližnja jezera. Iz Palčja se bomo peš podali do Matijeve jame,
kraške estavele, ki polni in prazni jezero. V njeni bližini se skrivata še dva zanimiva
kotička… Če bo goreča želja, bomo poiskali še katero izmed sedemnajstih presihajočih
jezer.
16.00 V gostilni Ka-Ra v Pivki nas bo čakalo zasluženo kosilo – tipična pivška jed in sladica. Cena: 6€.
Če želite vegetarijanski obrok, prosim napišite v prijavi na ekskurzijo.
Čas odhoda proti domu neznan…
Potrebna oprema: dobra volja in vedoželjnost, treking oprema za hojo - primerno vremenu (večji del bomo na poljskih poteh), malica in pijača iz nahrbtnika, da bomo zdržali do kosila.
Kako priti v Slovensko vas? Na izvozu iz AC v Postojni zaviješ LEVO proti Pivki. Na začetku Pivke bodi pozoren na odcep v LEVO – smerokaz: Slovenska vas. Previdno skozi Petelinje, kjer je zanimiva razporeditev domačij ob glavni ulici, nadaljuješ preko polja, čez reko Pivko. Ekomuzeja ni mogoče zgrešiti, ker je prva hiša v Slovenski vasi na desni strani.
​
PS: Jezera so se že napolnila z vodo – da ne bomo »mlatili prazne slame«!

VABILO NA EKSKURZIJO

7. november 2013, 9:25 pm 

​Spoštovani člani in članice ter simpatizerji društva,
kot vsako leto bo DONDES-u tudi letos organiziral jesensko strokovno ekskurzijo, na katero lahko povabite svoje najbližje, prijatelje in znance.
Ekskurzija se bo odvijala v soboto, 16. novembra 2013 od 9. ure naprej. Pot nas bo tokrat zanesla na Pivško, na ogled novo odprtega eko muzeja ter po poteh Pivških jezer (upajmo, da jih bo čim več polnih vode). Strokovno nas bo vodila kolegica mag. Špela Habič.
Ekskurzijo bomo začeli v Slovenski vasi pri Pivki, v eko muzeju in jo nato nadaljevali v 2-3 urnem ogledu okolice. Pot ne bo prenaporna.
Prosim vas, da do 11. novembra pošljete potrditev svoje udeležbe na mail: dondeslovenija@gmail.com.
Po končani ekskurziji bomo organizirali malico v eni od gostiln na naši poti.
Za izlet je potrebna pohodniška obutev in nekaj malice.
V naslednjem sporočilu boste prejeli navodila kako priti do eko muzeja, načrt naše poti in ceno vstopnice za muzej.
Vabim vas, da se ekskurzije udeležite v čim večjem številu in vas lepo pozdravljam,

Mateja Poljanšek
predsednica DONDES
041 791 007
​
p.s. v primeru slabe vremenske napovedi bomo izlet prestavili, obvestilo o tem pa bo najkasneje 2 dni pred izletom objavljeno na spletnih straneh DONDES-a.

V SPOMIN NAŠEMU ČLANU IN PROFESORJU

27. julij 2013, 10:22 am 

​Sredi poletja nas je pretresla vest, da je umrl prof. dr. Boštjan Anko, ustanovitelj in član našega društva.
Bil je gozdar, naravovarstvenik, profesor, pobudnik podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine, pisec mnogih člankov, neumoren predavatelj in velik človek.
Rodil se je v Ljubljani leta 1939. Po končani srednji šoli je študiral gozdarstvo na ljubljanski Univerzi in ga nadaljeval v Torontu v Kanadi.
Študij je nadaljeval na Univerzi Yale v ZDA, kjer je končal svoj magisterij.
Doktoriral je leta 1983 na Univerzi v Ljubljani in leta 1994 postal redni profesor na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Predaval je o funkcijah gozda, krajinski ekologiji, gozdnih virih in ohranjanju naravne dediščine.
Bil je pobudnik in organizator podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine, katerega študenti tvorijo tudi jedro našega društva.
Prekoštudija je generacijam študentov različnih naravoslovnih in družboslovnih smeri približal svet naravovarstva ter svet trajnosti, ki ga pooseblja slovensko gozdarstvo.
Pustil je ogromen pečat v prizadevanjih za ohranitev naravne dediščine in kot dober učitelj poskrbel, da se bo njegovo delo nadaljevalo. Dotaknil se je vseh, ki smo ga poznali.
Imeli smo ga radi in on je to vedel ter nam naklonjenost vračal. Pogrešali ga bomo. Poklonili se mu bomo tako, da bomo njegovo delo po najboljših močeh nadaljevali.
To je bila vedno njegova velika želja.
Boštjan Anko je pojem trajnosti predstavil takole:
»Načelo trajnosti je eno tistih, o katerih pogosto govorimo, tako kot o svobodi, ljubezni, ekologiji … Gre za besede, ki jih tako navdušeno uporabljamo, da na koncu pozabimo, kaj pomenijo. Bistvo pojma trajnost zadeva življenje ljudi v skupnosti.«
Picture

SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA

14. maj 2013, 10:09 am 

​Spoštovani kolegi in kolegice, 
vabim vas, da se v torek, 21. maja ob 17.15 uri dobimo v Hostlu Celica.
Pregledali bomo kaj vse se je dogajalo v zadnjih mesecih in si začrtali delo v letu 2013. 
Ob 18.15 uri bo v istih prostorih sledil občni zbor društva, kjer moramo potrditi poročilo o delu v letu 2012, finančno poročilo ter potrditi višino članarine za letošnje leto.
Predlagam, da se glede vodenja občnega zbora in podajanja poročil dogovorimo na seji upravnega odbora.
Nadzornemu odboru bom posredovala kompletno poročilo društa kot je bilo posredovano na AJPES in DURS. Člane nadzornega odbora prosim, da se uskladite med seboj kdo bo predstavil stališča nadzornega odbora na občnem zboru. 

Vabimo vas, da se v torek, 12. marca ob 18. uri v Hostlu Celica udeležite predavanja z naslovom “Volkovi v Sloveniji: trenutno stanje, raziskave in sobivanje s človekom”.

9. marec 2013, 5:42 pm 

​Predaval bo dr. Miha Krofel, sodelavec projekta SloWolf, ki je dal marsikateri odgovor o populaciji volkov v Sloveniji.

NOČNI POHOD V DOLINO PLANICE

18. januar 2013, 2:03 pm 

​Spoštovani kolegi in kolegice,
Društvo Temno nebo za 26. januar pripravlja nočni pohod v dolino Planice, kjer se gradi skakalno tekaški center.
Pohod je namenjen opozorilu odgovornim, da objekt izgradijo in osvetlijo tako, da ne bo povzročil svetlobnega onesnaževanja v dolini.
Tudi naše društvo se pridružuje akciji in vas seveda vabim, da se pohoda udeležite.

Potek dogodka, sobota 26.1.2013
Casovni okvir: 26. januarja 2013, od 16h (odhod iz Ljubljane) do okoli 22:40 (prihod v Ljubljano).
Cilj: Planica/Tamar
Prevoz: Organiziran bo odhod avtobusa iz Ljubljane, ki se bo na poti do Planice ustavil še v LJ-Šentvidu in Kranju.
Program:
16:00 Odhod iz Ljubljane: parkirišce Hale Tivoli (desno od semaforja)
Avtobus ustavi tudi:
- v Šentvidu: avtobusno postajališce Gimnazija Šentvid na Celovški cesti ob okoli 16:15,
- v Kranju: pri Mercator centru Kranj Primskovo, ob okoli 16:40.
Zbiranje podpisov v podporo zahtevi po minimalni in okoljsko sprejemljivi osvetlitvi Nordijskega
centra Planica.
18:00 Kratko predavanje o svetlobnem onesnaževanju in predstavitev zahtev pohodnikov
18:30 Predstavitev projekta zunanje razsvetljave s strani predstavnika Nordijskega centra Planica
18:40 Predaja zahtev po minimalni in okoljsko sprejemljivi zunanji osvetlitvi objektov direktorju Zavoda
za šport RS Planica Jelku Grosu
18:50 Pohod iz Planice v Tamar
19.50 Pocitek v Planinskem domu v Tamarju
20:10 Pohod iz Tamarja nazaj v Planico
21:10 Zakljucek in odhod avtobusa proti Ljubljani
22:40 Prihod v Ljubljano
Glede na to, da bo polna luna, astronomskih opazovanj ne bomo izvajali.

SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO!!!

29. december 2012, 9:27 pm 

​Srečno 2013!!!

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE!!!

23. december 2012, 12:10 pm 

​PONOVNA ODPOVED

 5. december 2012, 2:44 pm 

​Tudi tokratna vremenska napoved za soboto je slaba. Napovedujejo obilno sneženje. Zato smo se pri DONDES-u odločili, da čistilno akcijo slanega travnika pri Ankaranu ponovno prestavimo. Kdaj akcija bo, bo javljeno pravočasno.

Prostovoljstvo v naravovarstvu

26. november 2012, 4:03 pm 

​Zavod RS za varstvo narave je 14. novembra 2012 organiziral strokovni posvet na temo prostovoljstva v naravovarstvu. Na posvetu je bilo govora o prostovoljstvu kot obliki dela in kakšna pravila veljajo za udeležbo prostovoljcev v različnih akcijah. Govora je bilo tudi o iskanju sponzorskih sredstev za pokrivanje stroškov dela organizacij in za kritje stroškov za akcije, kjer kljub prostovoljnemu delu nastanejo stroški.
Na posvetu so se predstavila različna društva, ki delujejo na področju naravovarstva, med njimi je bilo tudi naše društvo. Pripravili smo plakat in ga predstavili udeležencem posveta. Na plakatu smo izpostavili naše akcije na travniku na Sv. Nikolaju, ekskurzije, ki jih organiziramo za naše člane ter posvete in predavanja.
Picture

(ponovno) VABILO NA AKCIJO ČIŠČENJA SLANEGA TRAVNIKA NA SV. NIKOLAJU

23. november 2012, 10:08 pm 

​Vljudno vas vabiva, da se nam pridružite v soboto, 8. decembra 2012, na tradicionalni akciji čiščenja slanega travnika na Sv. Nikolaju v Ankaranu
Letos bo naša akcija predstavljala zaključek strojnih del odstranjevanja neželene vegetacije s travnika, ki jih je septembra izpeljal ZRSVN skupaj z DOPPS-om. Nabral se je velik kup lesnega materiala, ki ga bo potrebno zmanjšati. Pobrali bomo tudi smeti na in v okolici travnika.
S seboj imejte malico iz nahrbtnika za prvo silo, po zaključenih delih pa bo poskrbljeno tudi za topel obrok v gostilni San Nicolo.
Zbrali se bomo v soboto, 8. decembra, ob 9.uri na parkirišču pred Merkator centrom v Ankaranu. S seboj prinesite žage, rokavice, topla oblačila, vreče za smeti ter dobro voljo.
Dodatne informacije na tel. 031 358 884 (Barbara)
Prosimo, da svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: matejapol@gmail.com
Lepo povabljeni in povabite na Obalo tudi prijatelje in družinske člane.
​
Lep pozdrav,
Barbara Vidmar in Mateja Poljanšek

Prostovoljstvo v naravovarstvu

23. november 2012, 9:32 pm 

​Zavod RS za varstvo narave je 14. novembra 2012 organiziral strokovni posvet na temo prostovoljstva v naravovarstvu. Na posvetu je bilo govora o prostovoljstvu kot obliki dela in kakšna pravila veljajo za udeležbo prostovoljcev v različnih akcijah. Govora je bilo tudi o iskanju sponzorskih sredstev za pokrivanje stroškov dela organizacij in za kritje stroškov za akcije, kjer kljub prostovoljnemu delu nastanejo stroški.
Na posvetu so se predstavila različna društva, ki delujejo na področju naravovarstva, med njimi je bilo tudi naše društvo. Pripravili smo plakat in ga predstavili udeležencem posveta. Na plakatu smo izpostavili naše akcije na travniku na Sv. Nikolaju, ekskurzije, ki jih organiziramo za naše člane ter posvete in predavanja.

POSEBNO OBVESTILO!!!

6. november 2012, 9:47 pm 

​Čistilna akcija za soboto je odpovedana, ker je travnik poplavljen in se ne bi dalo delati. Nov datum bo javljen kasneje, predvidoma pa bomo akcijo izvedli zadnji vikend v novembru ali prvi vikend v decembru.
Picture

VABILO NA AKCIJO ČIŠČENJA SLANEGA TRAVNIKA NA SV. NIKOLAJU

4. november 2012, 9:16 pm 

​V soboto, 10. novembra 2012 se društvo DONDES odpravlja na tradicionalno akcijo čiščenja slanega travnika na Sv. Nikolaju v Ankaranu.
Letos bo naša akcija predstavljala zaključek strojnih del odstranjevanja neželene vegetacije s travnika, ki jih je septembra izpeljal ZRSVN skupaj z DOPPS-om. Nabral se je velik kup lesnega materiala, ki ga bo potrebno zmanjšati. Pobrali bomo tudi smeti na in v okolici travnika.
S seboj imejte malico iz nahrbtnika za prvo silo, po zaključenih delih pa bo poskrbljeno tudi za topel obrok v gostilni San Nicolò v Ankaranu.
Zbrali se bomo v soboto, 10. novembra, ob 9. uri na parkirišču pred Mercator centrom v Ankaranu. S seboj prinesite žage, rokavice, topla oblačila, vreče za smeti ter dobro voljo.
Dodatne informacije na tel. 031 358 884 (Barbara).
Prosim, da svojo udeležbo sporočite na elektronski naslov: matejapol@gmail.com
Vabljeni člani društva, simpatizerji in vsi, ki se nam želite pridružiti pri delu in druženju na slovenski obali.

Ekskurzija v Škocjanske jame

Oktober 2014

​Marko in Tomaž sta nam izčrpno in strokovno predstavila izjemen sistem Škocjanskih jam od ponora reke Reke na stiku vododržnih plasti s prepustnimi apnenci do Tihe jame, visoko nad podzemnim tokom Reke, ki se skozi Hankejev kanal izgublja v temo. Med občudovanjem neverjetnih razsežnosti podzemnih dvoran in udornic smo bili deležni podrobnih razlag o naravnih pojavih in razvoju jam. Beseda pa je tekla tudi o upravljanju te svetovne naravne dediščine od časov prvih odkritij, razvoja turizma, obdobja v bližnji preteklosti, ko so bile jame v veliko slabšem stanju do današnjega upravljanja in vidnih znakov izboljšanja stanja – a žal tudi novih nevarnosti »gospodarskega razvoja« na širšem območju parka. Skoraj pet ur trajajoč pohod med katerim je bila večina potrebna manjših okrepčil je minil (pre)hitro in se je zaključil v trdi temi ne le v jami temveč tudi na površju. Razšli smo se bogatejši za nova doživetja in spoznanja ter hvaležni obema vodnikoma za izvrstno vodenje.
​
Picture

ZARADI OBETAJOČIH SE SPREMEMB BO SLOVENIJA OB NARAVO

 24. september 2012, 10:55 am 

​Sporočilo za medije

ZARADI OBETAJOČIH SE SPREMEMB BO SLOVENIJA OB NARAVO
September 2012
Slovenija se rada pohvali, da je vroča točka biotske raznovrstnosti v Evropi. Vendar pa
zadnji dogodki kažejo, da je slovenski politiki kaj malo mar za naravo. Pritiski so se tako
začeli z ukinitvijo sofinanciranja LIFE - projektov, nadaljujejo pa se z odstavljanjem
direktorja Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN). Evropska Komisija vodi proti Sloveniji tudi
nekaj predsodnih postopkov zaradi neizpolnjevanja zahtev v zvezi z Naturo 2000, država
svojih obvez ni izpolnila že od leta 2006. Naravovarstvene nevladne organizacije odločno
protestiramo proti takšnemu ravnanju.
V zadnjih dneh smo v medijih priča velikim pritiskom s strani Vlade RS na Zavod RS za varstvo
narave, strokovno državno institucijo, ki skrbi za ohranjanje slovenske narave v skladu s
slovensko in evropsko zakonodajo. Dosledno izvajanje naravovarstvene zakonodaje
predstavlja trn v peti agresivnim investitorjem in drugim, ki vidijo naravo le kot oviro na poti
za doseganje lastnih ciljev. Prvi znaki pritiska Vlade RS in načrtnega onemogočanja varstva
narave so se začeli z ukinitvijo dolgoletnega sofinanciranja LIFE - projektov, kar v praksi
pomeni onemogočeno črpanje evropskih sredstev za varstvo narave, ki bi jih sicer morala v
skladu z veljavno zakonodajo država prek resornega ministrstva v glavnem v celoti financirati
sama. Evropsko sofinanciranje pa je pomembno razbremenilo državni proračun. (Priloga 1:
Odprto pismo predsedniku Vlade RS g. Janezu Janši, ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču
in ministru za kmetijstvo in okolje g. Francu Bogoviču).
Sledil je t.i. primer Škofljica, kjer se je ZRSVN v skladu z naravovarstveno zakonodajo odločno
postavil v bran narave in ni popustil političnim pritiskom. Posledica tega je bila zahteva
ministra za kmetijstvo in okolje Bogoviča, da naj se direktor ZRSVN dr. Darij Krajčič v dveh
mesecih umakne z direktorskega mesta, torej odstopi. ZRSVN se je politiki očitno znašel na
poti, ko ni prižgal zelene luči za izgradnjo ceste med Škofljico in Kočevjem. Obvoznica
Škofljica bi močno prizadela eno najpomembnejših območij Nature 2000 v Sloveniji.
Poudariti želimo, da je vtis, ki se ga želi ustvariti v javnosti, da je naravovarstvena stroka
tista, ki ne želi umestitve obvoznice Škofljica v prostor popolnoma napačen. Stroka je
povedala, kaj je v skladu z zakonodajo treba storiti, vendar investitor ni naredil potrebnih
korakov. Zato prihaja do takšnega nerazumnega odloga gradnje. Pritiski, da naj se zmanjšajo
površine nadomestnih habitatov zato, da bi pocenili gradnjo ceste, pa so vsekakor
nedopustni in naravovarstvena stroka nanje ne more pristati.
Politični pritiski na predstavnika osrednje naravovarstvene službe v državi, kjer se zavzemajo
za spoštovanje evropskega pravnega reda na naših tleh, je neposreden napad na Slovenijo
kot pravno državo, je negiranje naših mednarodnih zavez in je napad na demokracijo. Proti
takšnemu ravnanju politike odločno protestiramo, o ravnanju Vlade RS pa bomo obvestili
tudi vse pristojne mednarodne institucije.Sloveniji je Evropska komisija že leta 2005 in 2006 na biogeografskih seminarjih naložila
povečanje območij Natura 2000. Do sedaj ni država v zvezi s tem ukrenila nič. Nevladne
organizacije se sprašujemo, ali tudi opomini Evropske komisije v zvezi s tem ne zadoščajo. Se
mora Slovenija res znajti na evropskem sodišču in plačevati dnevne denarne kazni do
izpolnitve svojih zavez?
Naravovarstvene nevladne organizacije odločno nasprotujemo zadnjim potezam politike in
jo pozivamo k razumnemu in resnično trajnostnemu ravnanju, ki je v skladu z zakonodajo.

Botanično društvo Slovenije, Ižanska cesta 15, 1000 Ljubljana
prof.dr. Nejc JOGAN, predsednik

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Trubarjeva 50, Ljubljana
dr. Matej OGRIN, predsednik

DINARICUM, društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj dinaridov, Jurjevica 2A,
1310 Ribnica
Miha KROFEL, predsednik

DONDES - Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, p.p.2990, Tržaška 2, 1000
Ljubljana
Mateja POLJANŠEK, predsednica

DOPPS – BirdLife Slovenija, p.p. 2990, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
dr. Damijan DENAC, direktor

Društvo DROBNOVRATNIK, Raubarkomanda 8, 6230 Postojna
Uroš MLINAR, predsednik

Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Večna pot 111, 1000 Ljubljana
Barbara ZAKŠEK, predsednica

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Pot ilegalcev 17, 1210 Ljubljana – Šentvid
prof. dr. Miha ADAMIČ, direktor

Morigenos - društvo za raziskovanje in zaščito morskih sesalcev, Jarška cesta 36/a, 1000
Ljubljana
Tilen GENOV, predsednik

NIGRITELLA, Društvo za proučevanje in ohranjanje samoniklih orhidej Slovenije, Češnjice
pri Zagradcu 50, 1303 Zagradec
Janez Mihael KOCJAN, predsednik

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, člani BatLife Europe, Večna pot
111, 1000 Ljubljana
Rožle KAUČIČ, predsednik

Pangea - društvo za varovanje okolja Koper, Šmarje 89, 6274 Šmarje,
Andrej MEDVED, predsednik

Prirodoslovno društvo Slovenije, p. p. 1573, Salendrova ulica 4, 1001 Ljubljana
prof. dr. Radovan KOMEL, predsednik

Slovensko odonatološko društvo, Vošnjakova 4a, 1000 Ljubljana
Aljoša PIRNAT, predsednica

Societas herpetologica slovenica - društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev, Večna pot
111, 1000 Ljubljana
David STANKOVIĆ, predsednik
​
Študentska organizacija Biotehniške fakultete, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana,
Ajda MARIČ, predsednica

POZIV: Prostovoljci, očistimo Kolpo mrtvih rib!

27. avgust 2012, 8:59 pm 

​Spoštovani!
​
Javni zavod Krajinski park Kolpa je vse medije prosil za objavo tega obvestila, ostale prejemnike sporočila pa obvešča, da se jim lahko pridružite kot prostovoljci in pomagate pri sanaciji reke Kolpe.
http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/podobe/Boris%20v%20%C4%8Dolnu%20s%20trupelci_mala.jpg

Uslužbenci javnega zavoda KP Kolpa in študentje na praksi sodelujejo pri sanaciji že tri dni in dela sami ne zmorejo. Dobrodošla bo pomoč vseh ljubiteljev reke Kolpe, ljubiteljev narave in sploh ljudi dobre volje, ki bi lahko pomagali pobirati odmrle ribe. Prostovoljci, ki morajo biti plavalci, se lahko dela lotijo takoj, če pridejo v Adlešiče, še prej pa naj pokličejo Borisa tel. št. 041 366 501. Na voljo so kanuji in plastične vrečke. Prostovoljci naj pridejo v primerni opremi - kopalna obleka in primerna obutev, saj je potrebno hoditi po kamnitem rečnem dnu, dobrodošla pa bodo vodna očala in mrežice za ribolov. Večino dela je mogoče opraviti brez potapljanja, zgolj s hojo v vodi.
Temperatura reke Kolpe v Adlešičih je 29 st C, gorvodno pa manj - v 40 kilometrov oddaljenem Prelesju le 22 st C.
Vsi, ki vam ni mar, kaj se bo zgodilo z belokranjsko lepotico Kolpo, dobrodošli in vljudno vabljeni k sodelovanju. Dokažimo, da smo naravovarstveniki tudi, ko je treba fizično v akcijo in ne le ko izražamo
(anonimno) svoja mnenja na spletnih portalih.

Povej naprej!

Že v naprej hvala vsem, ki se boste odzvali.

Ekipa Javnega zavoda KP Kolpa v sodelovanju z Naravo! LJUBLJANSKO BARJE_logo_krajinski_CMYK_4.wmf

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje
Podpeška cesta 380
1357 Notranje Gorice
​
T: 08 205 23 50
F: 01 365 60 64
info@ljubljanskobarje.si
www.ljubljanskobarje.si

Ekskurzija v Krajinski park Ljubljansko barje

22. maj 2012, 2:25 pm 

​KAJ: ekskuzija DONDES v KP Ljubljansko barje združena z nočnim poslušanjem ptic

http://www.ljubljanskobarje.si/za-obiskovalce/turisticno-informacijske-tocke

KDAJ: torek, 29. maj 2012 ob 17. uri - vodenje po parku; ob 21. uri - poslušanje ptic na Iškem morostu
KJE: dobimo se v informacijskem centru KP LJ. barje, v Notranjih goricah - zraven železniške postaje (dostop z vlakom in avtom - parking)

http://www.ljubljanskobarje.si/zemljevid/2

KDO: člani DONDES in njihovi simpatizerji
CENA: odvisno od števila ljudi (če nas bo najmanj 10 bo cena okrog 10 eu)

http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/Cenik_vodenja_maj_2012.pdf

VODENJE: MAŠA BRATINA, KP Ljubljansko barje in Eva VUKELIC, DOPPS
Podrobnejše informacije o predvidenih točkah ogleda bomo dodali na naše strani v naslednjih dneh. Prosimo vas, da svojo udeležbo prijavite na mail: dondeslovenija@gmail.com
Vabljeni in lep pozdrav.

ODKRIVANJE ZAKLADOV LJUBLJANSKEGA BARJA
(Program strokovnega vodenja po Krajinskem parku Ljubljansko barje)

IZHODIŠČE
Sedež Krajinskega parka Ljubljansko barje v Notranjih gorica, Podpeška cesta 380

DOSTOP:
- Vlak iz Ljubljane ob 16.20, prispe v Notranje Gorice ob 16.33.
Vlak iz Ljubljane ob 16.53, prispe v Notranje Gorice ob 17.06.
- Mestni avtobus številka 6B ima v Notranjih Goricah končno postajo, glej vozni red.
- Kolo ali peš: glej izletniška karta Krajinskega parka Ljubljansko barje: Jakobova pot.
- Avto – parkirišče se nahaja tako pred sedežem parka, pri bližnjem kamnolomu pa je še eno večje parkirišče.

POTEK POTI
1. Peš (okoli 9km)
Notranje Gorice – Ob železniškem nasipu – Stara struga Ljubljanice – Ob Ljubljanici Bevke – Močvirni travniki – Stara struga Ljubljanice – Ob železniškem nasipu – NG
2. Z avtomobilom/ kombijem…
Notranje Gorice – Podpeč – Lipe – Iška – Iški morost
3. Peš (okoli 700 m)
Iški morost – Barjanska okna Jevšnik – Iški morost

TRAJANJE VODENJA
Od 17.00 do 21.00.
​
ZANIMIVOSTI OB POTI
1. Notranje Gorice:
GEOS Ljubljanskega barja, najvišji barjanski osamelec, kamnolom za železniški nasip…
2. Železnica čez Ljubljansko barje:
Eden najtežjih odsekov pri gradnji Južne železnice, poseben način gradnje…
3. Stara struga reke Ljubljanice
So Rimljani sami uspeli prestaviti strugo reke Ljubljanice ali je imela vmes prste tudi narava?
4. Ljubljanica
Naravni spomenik državnega pomena, kulturni spomenik državnega pomena, zelena žila LB…
5. Domačija Kamin ob Ljubljanici
Meka za arheologe, hidrološka merilna postaja, predlogi za premostitev reke…
6. Bevke – Osamelec Gradišče
Izvir pitne pode pod bevškim osamelcem Gradišče Babji zob, perišče, pojišče…
7. Močvirni travniki – bogastvo rastlinskega in živalskega sveta
8. Podpeč
Izvor imena naselja, Rimsko pristanišče, podpeški marmor ali apnenec?
9. Lipe
Izvor imena naselja, Kozlerjevo posestvo, domačija ob reki, ena prvih na Barju…
10. Iška
Regulirana reka za plavljene lesa, skrivnostno presihanje, mešanje različnih voda…
​
11. Barjanska okna
Na stiku Iškega vršaja in barja prihaja na plan čista pitna voda v obliki krožnih kotanj….

…IN SMO ŠLI
… zbrali smo se v torek, 28. junija ob 17. uri pred sedežem krajinskega parka v Notranjih Goricah. Na začetku nam je strokovna vodja poti Maša Bratina predstavila osnovna dejstva o KP Ljubljanskem barju, kdaj je nastal, katere občine so v njem, značilnosti parka, in njihovo novo maskoto »Barjanskega zmaja«… Nato smo se odpravili na približno 9 kilometrov dolgo pot od Notranjih Goric mimo »geografskega središča parka« do železnice in ob njenem nasipu do stare struge Ljubljanice, ki je v prostoru še dobro vidna. V bližini Bevk smo se približali Ljubljanici, kjer je na vodomerni postaji prikazana tudi najvišja gladina (več kot 5 m), ki jo je Ljubljanica dosegla ob poplavah leta 1973. Ob močvirnih travnikih, nad katerimi se je spreletavala postovka, smo se po dobrih 3 urah vrnili na izhodišče. Med hojo smo spoznavali značilnosti barja, hodili smo med cvetočimi travniki in njivami ter v delu poti ob Ljubljanici in ob stari strugi reke. Kljub dežju, ki nas je popoldne pospremil iz Ljubljane, nas je na poti po parku spremljalo sonce, dež in težki nevihtni oblaki so bili ves čas pred nami.
Za konec pa smo bili ob 21. uri dogovorjeni še v naravnem rezervatu Iški morost, kjer smo na Koščevi poti s Tomažem Remžgarjem, članom DOPPS-a poslušali nočne glasove na Barju, predvsem seveda ptiče. Tako smo slišali kosca, kobiličarja, sivo čapljo, pa skovika, kar je menda kar precejšnja redkost. Slišati naj bi tudi slavce, pa so tokrat svojo pesem odpeli že pred našim prihodom. Izjemno zanimiva izkušnja, ki jo bomo še ponovili. Park pred vrati Ljubljane, pol ure iz mesta za sprehod, za kolesarjenje, spoznavanje narave ali zgolj za lenarjenje.

Povzetek zapisnika volilne skupščine Društva z ohranjanje naravne dediščine Slovenije

4. april 2012, 12:32 pm 

​Skupščina je potekala v ponedeljek, 26. marca 2012 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica v Ljubljani.
Izvedene so bile volitve novih članov v organe društva
Predlagani so bili novi člani za organe društva:

UPRAVNI ODBOR
predsednica: Mateja Poljanšek
podpredsednica: Špela Habič
tajnica: Branka Tavzes
blagajničarka: Jelka Habjan
člani upravnega odbora: Barbara Vidmar, Blaž Pipan, Gregor Torkar, Romana Erhatič Širnik, Tomaž Jančar

NADZORNI ODBOR:
Bojan Kocjan, Marko Gabrovšek, Marko Simić

ČASTNO RAZSODIŠČE:
Andrej Kirn, Boštjan Anko, Janko Rožič,

Skupščina je predlagane člane potrdila.

Več podrobnosti o skupščini si lahko preberete v priponki.
Zapisnik skupščine DONDES 2012

Vabilo na skupščino društva in predstavitev knjige Narava kot vrednota

16. marec 2012, 7:59 pm 

​Spoštovani člani društva in vsi zagovorniki varstva narave.

Vabimo vas, da se nam pridružite na skupščini Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in posvetu ob izdaji knjige Narava kot vrednota. Dogodek bo v ponedeljek, 6. marec 2012 ob 18. uri v predavalnici hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana.
Letošnja skupščina je volilna. Izvolili bomo temeljne organe društva, ki nas bodo krmarili prihodnje tri leta.
Skupščini bo sledila predstavitev knjige Narava kot vrednota, ki jo je izdalo društvo. V knjigi so zbrani prispevki osmih avtorjev različnih strok. Vsak izmed njih se naravovarstvenih vprašanj in problemov loteva s svojega zornega kota, vendar z enakim ciljem – varstvo narave. Knjigo sta uredila dr. Gregor Torkar in dr. Boštjan Anko. Pri izboru prispevkov je urednika vodila želja po spodbujanju različnih pogledov in strokovnih izhodišč v naravovarstvu. 
Na srečanju bo možno tudi kupiti knjigo Narava kot vrednota. Cena knjige je 15 EUR. Vsi trenutni in prihodnji člani društva prejmejo brezplačen izvod.

Vsi ste vljudno vabljeni!
​
dr. Gregor Torkar,
Predsednik društva

Srečno 2012

30. december 2011, 12:30 pm 

​Vsem članom in podpornikom Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije želimo zdravo in uspešno novo leto 2012.

Vabilo na okroglo mizo o predlaganem Eneregetskem zakonu

28. september 2011, 6:48 am 

​Prvega oktobra 2011 se izteka javna razprava o predlaganem Energetskem zakonu (EZ-1, objavljen 26.6.2011 na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo). Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije želi z okroglo mizo, ki bo organizirana v četrtek, 29. septembra 2011 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana, opozoriti na naravovarstvene zadržke do predlaganega zakona, ki ne ogroža samo naravne prvobitnosti Soče s pritoki, ampak ogroža kar vse predele ohranjene narave v Sloveniji, ki jih ne varuje »akt o zavarovanju«.
Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) si že od objave predloga Energetskega zakona (EZ-1, 24.6.2011) na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo RS prizadeva, da bi javnost informirala o vsebini predlaganega zakona in objektivno ocenila naravovarstvene posledice. Na svoji spletni strani in spletnem naslovu spremlja in objavlja dogajanja ter pripombe, ki nam jih posredujejo številne organizacije in posamezniki. Veseli smo velikega odziva in odmevne peticije v Posočju, ki nas krepijo v veri, da ljudem ni vseeno.
Okroglo mizo bi lahko naslovili tudi z naslovom »Pri energetskem zakonu ne gre samo za reko Sočo«. V preteklih mesecih, odkar je odprta javna razprava o zakonu, je največ prahu dvignil zadnji 565. člen, ki ukinja zavarovanje zgornjega toka reke Soče s pritoki in odpira možnost gradnje hidroenergetskih objektov od izvira reke naprej. O tem je bilo že veliko izrečenega in napisanega. Naj samo še enkrat poudarimo, da predlagani zakon želi razveljaviti zaščito reke Soče s pritoki iz leta 1976 in omogočiti postavitev hidroenergetskih objektov. Neposredno je ogrožena prvobitnost narave in biodiverziteta, naravna vrednota državnega pomena, Triglavski narodni park, Posočje kot turistična destinacija, ribištvo, »bistra hči planin« itd. Ta člen pa je le vrh energetskih ambicij, ki jih predlagatelji na dolgo in široko predstavijo v preostalih 564 členih na več kot 300 straneh.
Predlagani zakon v duhu energetskega »javnega interesa« ogroža tudi druge predele ohranjene narave, ki niso zavarovani z “aktom o zavarovanju”, kot so Volovja reber, Sava Dolinka in drugi. V kolikor bo zakon sprejet bo lahko ministrstvo, pristojno za energetiko, razglašalo območja za izkoriščanje obnovljivih virov energije v javno korist ter tam razvrednotilo vse in razlastninilo vsakogar, pa čeprav bi s tem razveljavili drug javni interes, npr. ohranjanje narave, naravne in kulturne dediščine…
Vabimo Vas, da se nam pridružite na okrogli mizi, kjer bomo predstavili vse zbrane pripombe in predloge različnih združenj, društev in posameznikov na predlagani Energetski zakon, ter v krogu priznanih naravovarstvenih strokovnjakov odgovorili na vaša vprašanja.

Okrogla miza bo organizirana v četrtek, 29. septembra 2011 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana.

V imenu društva,
​
dr. Gregor Torkar
predsednik

Izlet na Volovjo reber

11. september 2011, 9:50 am 
​
Picture
Če želite spoznati naravne lepote Volovje rebri, vas vabimo, da se v soboto, 24. septembra 2011 udeležite vodenega izleta, ki ga skupaj organizirajo društva, vključena v Koalicijo za Volovjo reber. Med prijetnim pohodom po grebenih med Devinom, Milanjo, Belimi Ovcami in Milanko, nam bo skupina strokovnjakov predstavila naravo z vseh zornih kotov. Na lastne oči se boste lahko prepričali, zakaj vetrna elektrarna na to čudovito goro ne sodi. Hoje je okrog 8 kilometrov.
Za prevoz do zbornega mesta poskrbi vsak sam. Zbrali se bomo ob 8.00 uri pri Trnovski bajti, lokacija je označena v Atlasu Slovenije. Do tja se pripeljete iz Ilirske Bistrice, kjer zavijete proti Sviščakom. Po 10,7 km vas lepa asfaltna cesta pripelje na greben, kjer zavijete levo na dobro makadamsko cesto. Od tod je do Trnovske bajte še 1,7 km. Vožnja od Ilirske Bistrice do zbornega mesta vam bo vzela slabe pol ure.
Če boste s seboj prinesli baterijsko svetilko, si boste lahko ogledali tudi del podzemskih utrdb, ki jih je italijanska vojska tukaj gradila med obema svetovnima vojnama. Izlet je primeren tudi za družine z otroki. Malico si prinesite s seboj.
V primeru zelo slabega vremena izlet odpade in ga bomo prestavili na pomlad. Odločitev o eventuelni odpovedi izleta bomo objavili na spletni strani http://ptice.si/ dan pred izletom.

Soča in elektrarNE: usoda reke Soče in varstva narave v predlogu novega Energetskega zakona

19. julij 2011, 1:26 pm
​
​Predlagani energetski zakon (EZ-1, 24.6.2011) želi razveljaviti zaščito reke Soče s pritoki in s tem omogočiti gradnjo hidroenergetskih objektov od izvira reke do Mosta na Soči. Zakon je tudi nov poskus, da mimo vseh pravil dosežejo možnost gradnje objektov obnovljivih virov energije po hitrem postopku. Ministrstvo, pristojno za energetiko, bo tako po lastni presoji, samo odločalo, kje postaviti energetske objekte in vsakega lastnika zemljišč, ki bi temu nasprotoval, bo razlastninilo v imenu javnega interesa.
Picture
V okviru javne obravnave predloga energetskega zakona društvo DONDES spremlja dogajanje in informira javnost ter pisno opozarja pristojno ministrstvo. Radi bi se zahvalili vsem, ki zbirate podatke in tako prispevate k boljši informiranosti. Zbrano gradivo komentiramo in prilagamo v celoti.
  • Predlagani zakon želi razveljaviti zaščito reke Soče s pritoki iz leta 1976  in omogočiti postavitev hidroenergetskih objektov; ogrožena je prvobitnost narave in biodiverziteta, naravna vrednota državnega pomena, Triglavski narodni park, Posočje kot turistična destinacija, ribištvo, »bistra hči planin«. Iz predstavljenega gradiva je razvidno, da niso v nevarnosti le pritoki reke Soče (npr. Učja, Idrijca, Bača), kot zatrjujejo na Ministrstvu za gospodarstvo, ampak tudi reka Soča.
  • Opozarjamo tudi, da predlagani energetski zakon poskuša omejiti naravovarstveno zakonodajo z namenom umeščanja energetskih objektov tudi v drugih delih Slovenije. Predlagani zakon ogroža vse ohranjene predele narave, ki niso zavarovani z “aktom o zavarovanju”, kot so Volovja reber, Sava Dolinka in drugi. Zakon namreč načrtuje razlastitve vsakogar, ki bi nasprotoval razglasitvi prostora za izkoriščanje obnovljivih virov energije v javno korist. Če živite o reki ali na vetrovnem obronku se vam lahko slabo piše.V kolikor bo zakon sprejet bo lahko ministrstvo, pristojno za energetiko, v imenu »javnega interesa« potrkalo na vaša vrata in vas kar seznanilo, da je vaša domačija, rodna gruda na območju razglašenem za izkoriščanje obnovljivih virov energije v javno korist in, da vas bodo brez možnosti pritožbe razlastninili. Ohranjena narava, zdravo in varno okolje očitno niso več enakopravni javni interes!
V društvu DONDES pozivamo vse, da pisno izrazite nestrinjanje s predlaganim energetskim zakonom. Na predlog novega Energetskega zakona je odprta javna obravnavava, ki ponuja možnost zainteresirani javnosti podati svoja stališča in pripombe. Nestrinjanje izrazite v sredstvih javnega obveščanja ter pisno zapišete pripombe ter jih pošljete na naslov Ministrstva za gospodarstvo. Rok za pripombe na predlog zakona sprejemajo na e-naslovu: ez.mg@gov.si do vključno 25. julija 2011 (RAZPRAVA JE PODALJŠANA DO 1.10.2011). Pripombe in predloge pošljite tudi na:gp.mop@gov.si, ki očitno ni sodelovala pri pripravi tako pomembnega medresorskega zakona.

I. DEL - ZBRANI ODZIVI NA PREDLAGANI ENERGETSKI ZAKON

1.    Zavod LTO Sotočje kot destinacijska organizacija za območje občin Tolmin in Kobarid in predstavnik 225 turističnih ponudnikov ostro nasprotujejo zadnjemu 565. členu predlaganega energetskega zakona, ki razveljavlja 3. in 4. člen zakona o zaščiti reke Soče s pritoki in dopušča gradnjo hidroenergetskih objektov. V svoji izjavi so med drugim zapisali, da je turizem za naše razvojno prikrajšano in demografsko ogroženo območje ena redkih otipljivih razvojnih priložnosti, ki v primerjavi z morebitnimi energetskimi objekti zagotavlja zaposlitev in dodatne dohodke neprimerno večjemu številu prebivalcev. Novi energetski objekti na reki Soči so v popolnem nasprotju s trajnostnim konceptom razvoja, ki ga podpira evropska skupnost in deklarativno razglaša tudi naša država. Ne nazadnje bi bilo prav tudi to, da se z zdravo samozavestjo zavedamo Soče tudi kot nacionalnega simbola in vrednote.
2.    Zavodu RS za varstvo narave v sporočilu za medije in pripombah poziva, da se 565. člen umakne iz predloga Energetskega zakona, prav tako pa naj se z vsebinami varstva narave ustrezno dopolnijo tudi njegovi drugi členi.
3.    Ministrstvo za gospodarstvo, ki je pripravilo predlog energetskega zakona drži fige v žepu. S predlaganim zakonom omogočajo gradnjo HE v celotnem porečju reke Soče s pritoki od izvira do sotočja z Idrijco pri Mostu na Soči. V svojih izjavah za medije pa zatrjujejo, da gre samo za HE Učja. Citiram izjavo ministrstva za časopis Delo (Močnik, Dovoljene nove elektrarne na Soči, Delo, dne 14.7.2011): »Gradnje   hidroelektrarn  na  Soči  in  Idrijci  ministrstvo za  gospodarstvo  ne  načrtuje.  HE Učja je bila prvotno vključena tudi v   osnutek   nacionalnega  energetskega  programa  in  v  spremljajoče okoljsko  poročilo,  iz  katerega  pa je  izpadla  le  zaradi  določb  zakona o  Soči,  ki  ne  dopušča  niti  začetka postopka    načrtovanja,    ne    glede na  siceršnjo  okoljsko  in  družbeno sprejemljivost.« Sprašujemo se, zakaj potem preklicati zaščito celotnega odseka reke Soče s pritoki? Lahko zaupamo ministrstvu? Presodite sami (beri spodaj).
4.    HE Kobarid, HE Trnovo, HE Kamno, HE na Idrijci, HE Učja  še vedno močno aktualne. Direktor HSE Matjaž Janežič jih je omenil v svoji predstavitvi marca 2011v Hotelu Mons v Ljubljani kot enega “ključnih projektov” (str. 15) in načrtovanih ključnih naložb v prihodnosti (str.18). Glej predstavitev dostopno tukaj.
5.    Direktor SENG d.o.o. Vladimir Gabrijelčič je novinarju Dela Blažu Močniku potrdil njihove dolgoletne ambicije (beri kot »zablode«) o energetski izrabi rek v zgornjem Posočju Tudi v SENG se niso odpovedali HE Kobarid in HE na Idrijci. (beri: Močnik, Načrti SENG, Delo, dne 15.7.2011).
6.    Energetiki imajo v žepu že tudi pripravljene projekte za reko Idrijco s pritoki. V preteklih letih je tako nastala tudi že študija potrebnih ukrepov za načrtovanje hidroenergetskih objektov na Natura 2000 območju! HE na Idrijci so torej stvaren scenarij!(izvedel: Inštitut za vode RS, 2010)
7.    Da bo mera polna je potrebno poudariti, da je večkrat omenjeni člen zakona, ki omogoča postavitev velikih HE na Soči s pritoki le najbolj očiten absurd tega resorsko neusklajenega in nerazumnega predloga zakona, ki ga želijo neopaženo »pospraviti na varno« v času dopustov. V 493. členu smo zasledili, da predlagani zakon predvideva, da je gradnja energetskih objektov javna korist, kar v skladu s 93. členom Zakona o urejanju prostora pomeni, da lahko zasebno ali javno podjetje postavi dobesedno kjerkoli energetski objekt (npr. termoelektrarno na premog ali mazut, vetrno elektrarno, hidroelektrarno…) in razlastnini vsakogar. Ohranjanje narave ter zdravo in varno okolje očitno nista javni interes.

II. DEL - ZBRANI ODZIVI NA PREDLAGANI ENERGETSKI ZAKON

1.    Zavoda RS za varstvo narave v pripombah naslovljenih na Ministrstvo za gospodarstvo med drugim poudarja, da je reka Soča »edina reka v Sloveniji, ki po vrednostnih lastnostih ustreza naravovarstvenim merilom za vpis v inventar svetovne naravne dediščine na podlagi Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine«. Na ZRSVN smatrajo, da je odprava naravovarstvene zakonodaje za namene umeščanja energetskih objektov na Sočo s pritoki v nasprotju z veljavnimi pravnimi predpisi.
2.    V DONDES tudi opozarjamo, da predlagani energetski zakon poskuša omejiti naravovarstveno zakonodajo z namenom umeščanja energetskih objektov tudi v drugih delih Slovenije. Predlagani zakon v duhu energetskega »javnega interesa« lahko ogrozi tudi druge ohranjene predele narave, kot so Volovja reber, Sava Dolinka in drugi. Če živite o reki ali na vetrovnem obronku se vam lahko slabo piše. V kolikor bo zakon sprejet bo lahko ministrstvo, pristojno za energetiko, v imenu »javnega interesa« potrkalo na vaša vrata in vas seznanilo, da je vaša domačija, rodna gruda na območju razglašenem za izkoriščanje obnovljivih virov energije v javno korist in da vas bodo brez možnosti pritožbe razlastninili.
3.    Na predlagani energetski zakon se je odzvala tudi že Planinska zveza Slovenije (PZS). Borut  Peršolja,  podpredsednik  Planinske  zveze  Slovenije,  poudarja,  da  je  »Slovenija  podpisnica  Alpske konvencije,  v  protokolu  Energija  pa  je  med  drugim  določeno,  da  se  pogodbenice  zavezujejo,  da  v  okviru svojih  finančnih  možnosti  spodbujajo  in  prednostno  uporabljajo  obnovljive  vire  energije  po  pogojih, sprejemljivih za okolje in krajino (1. odstavek 6. člena protokola Energija). V PZS so izpostavili še eno pomembno vprašanje, ki si ga namerno ali nenamerno na Ministrstvu za gospodarstvo ter na Ministrstvu za okolje in prostor ne zastavijo. Pa bi morali! »Gledano na splošno je voda obnovljivi vir energije, ki ne proizvaja škodljivih emisij, po drugi strani pa ima raba  vode  za  proizvodnjo  električne  energije  negativne  posledice  za  pokrajino  in  naravno  ravnovesje vodotokov«. Gre torej poudariti, da so hidroenergetski objekti in vetrne elektrarne obnovljiv vir energije le v omejenem smislu. Voda in veter sta res obnovljiva, ampak prostor se nepopravljivo spremeni, kar še posebej velja za naravno ohranjene predele, kot so Soča s pritoki, Volovja reber, Sava Dolinka in drugi. Formulacija obnovljivosti virov je torej odvisna predvsem od prostora v katerega umeščamo objekt in tudi od postopka umeščanja v prostor.
4.    Posoški razvojni center (PRC) je v svojih pripombah naslovljenih na Ministrstvo za gospodarstvo zapisalo, da vprašanje varstva porečja reke Soče tako pomembno, da Energetski zakon ni pravi naslov za uvajanje sprememb, zato zahtevajo, da se sporni člen umakne.
5.    Kaj o spornem členu, ki razveljavlja zaščito Soče s pritoki in omogoča gradnjo hidroenergetskih objektov, menijo župani v Posočju si lahko ogledate v prispevku novinarja M. Batistute. Na cca 5 minuti je prispevek Miloša Batistute, ki je bil 19.07.2011 na TV KP http://tvslo.si/#ava2.110927945 .
6.    Odpiranje javne razprave o  predlaganem Energetskem zakonu v poletju najbrž ne kaže pretirane želje po široki udeležbi javnosti. Kljub vsemu se na spremembe, ki jih predlaga zakon in ogrožanje reke Soče s pritoki, odziva vse več posameznikov in organizacij iz vse Slovenije. Pisma ogorčenja nad predlaganim zakonom prihajajo od vidnih in uglednih posameznikov in organizacij, kot so PEN Združenje pisateljev, pesnikov in publicistov, Slovenska matica, prof.dr. Jože Trontelj (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), prof.dr. Dušan Plut (geograf, okoljevarstvenik), prof.dr. Boštjan Anko (naravovarstvenik, gozdar) in številni drugi.
7.    V Posočju so se ljudje zganili in odločno stopili v bran Soči in ohranjeni naravi, ki mnogim daje vsakdanji kruh. Peticijo lahko tudi vi podpišete na številnih mestih v dolini: TIC Kobarid, TIC Tolmin, TIC Podbrdo, Okrepčevalnica Labrca, ob Soči pri Tolminu, Alpi bar v Tolminu … Poskenirane protestne liste s podpisi pošljite na Ministrstvo za gospodarstvo ez.mg@gov.si in Ministrstvo za okolje in prostorgp.mop@gov.si. Ali pa pisno na Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana in pripišite »pripombe na predlog energetskega zakona«.  V vednost in podporo pošljite kopijo tudi na Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije naravnadediscina@gmail.com

III. DEL - ZBRANI ODZIVI NA PREDLAGANI ENERGETSKI ZAKON

1.    Kot že omenjeno v 2. DELU pisma ogorčenja nad predlaganim zakonom prihajajo od vidnih in uglednih posameznikov in organizacij, kot so PEN Združenje pisateljev, pesnikov in publicistov, Slovenska matica, prof.dr. Jože Trontelj (Slovenska akademija znanosti in umetnosti), prof.dr. Dušan Plut (geograf, okoljevarstvenik), prof.dr. Boštjan Anko (naravovarstvenik, gozdar) in številni drugi.
a.    Slovenski center PEN je zapisal, da je reka Soča od nekdaj »navdih za literarno ustvarjanje slovenskih pisateljev, njena nedotakljivost je bila sinonim za mir in sožitje med ljudmi in človeka z naravo. Ko smo pisateljem iz tujine ob njihovem obisku kazali lepote slovenske krajine, je bila reka Soča s pritoki naš ponos. Njen zgodovinski in kulturni pomen je tako velik, da nikakršen gospodarski interes ne sme podreti tega ravnovesja.« Slovenski center PEN in Mirovni odbor Mednarodnega PENa se čutita »etično zavezanega, da predlagata umaknitev omenjenega člena in dajeta predlog, da se duh zakona iz l. 1976 o zaščiti Soče ohrani in obnovi v novem zakonu.
b.    V svojem stališču, ki ga je vredno v celoti prebrati, je prof. dr. Anko med drugim zapisal: »Z ekološkega vidika so posegi v Sočo in pritoke (čl.565) programirano umiranje celotnega porečja. Ne gre le za grobe spremembe v zgradbi in delovanju krajinskega sistema: spremembe vodnega režima, ki bi nastajale z nihanjem vodostaja v zajezitvah na pritokih, Soče same vizuelno najbrž ne bi pretirano obremenjevale, bistveno pa bi spremenile življenjske pogoje (biodiverziteto) življa v reki.«
c.    Društvo Ekologi brez meja izraža nasprotovanje navedenemu 565. členu predloga Energetskega zakona, saj bi bili novi energetski objekti v zgornjem delu reke Soče v popolnem nasprotju s trajnostnim konceptom razvoja, ki ga podpira evropska skupnost in deklarativno razglaša tudi naša država. Neodgovorno se nam zdi z ukinitvijo varstvenih režimov za reko Sočo odpreti možnost za uničenje še zadnjega kolikor toliko ohranjenega dela najlepše slovenske in tudi ene najlepših evropskih rek.Tudi brez ozira na ohranjanje naravne dediščine, se nam zdi ogrožanje turističnega potenciala reke Soče samo po sebi nespametna poteza, ki nikakor ni v splošnem interesu prebivalcev Posočja, niti v interesu slovenskega gospodarstva. Prepričani smo, da so v tem delu Slovenije precej bolj smiselne naložbe v turistični razvoj. Pripravljavcem energetskega zakona zato predlagamo, da 565. se člen v celoti umakne iz predloga Energetskega zakona.
2.    Z zamudo smo prejeli stališče Občine Tolmin in njenega župana Uroša Brežana, ki predlaga črtanje spornega 565. člena zakona. Med drugim zapisal: »Menim, da je nesprejemljivo, da na tak način ukinjajo zaščito reke, ki je postala raj za kajakaše, raftarje, ribiče in druge ljubitelje naravnih lepot. V očeh naših občanov pa ima tudi velik simbolen pomen. Zato si Soča zasluži posebno pozornost. Na velik pomen, ki ga pripisujemo Soči, kaže tudi odločitev vseh primorskih županov, da bomo letos 14. oktobra v Tolminu prvič praznovali dan te reke.
3.    V pripombah h predlogu Energetskega zakona so v Triglavskem narodnem parku zapisali, da je predlog zakona klasičen primer predpisa, s katerim se namerava vzpostaviti privilegiran položaj enega – energetskega – nasproti ostalim sektorjem. Njihov obsežni dopis prilagamo v priponki .
4.    Prejeli smo tudi stališče CIPRA Slovenija, ki opozarja, da se je Slovenija kot pogodbenica Alpske konvencije zavezala, da bo »varovala vodne režime v vodozaščitnih območjih za pitno vodo, zavarovanih območjih z njihovimi tamponskimi območji, varovanih območjih in območjih miru kot tudi v neokrnjenih območjih narave in krajine.« Zdi se jim povsem nesprejemljivo, tudi »dejstvo, da iz resorja vlade Republike Slovenije (Ministrstvo za gospodarstvo) v javno obravnavo pride predlog o energetski izrabi zgornjega dela reke Soče, saj bi ravno vlada in njeni resorji v okviru njenih pristojnosti morali delovati v dobro Slovenije ne pa v korist posameznih gospodarskih vej (lahko tudi lobijev), ki vidijo le enostransko korist v večji proizvodnji energije in s tem večjih zaslužkih, ne vidijo pa celotne narodne škode, ki jo taki projekti prinašajo v dolino Soče, Sloveniji in Slovencem«.
5.    LTO Bovec je v svojem pismu naslovljenem na Ministrstvo za gospodarstvo, izpostavilo očitno zapostavljanje javnosti v procesu sprejemanja tako pomembnih odločitev. »Ne moremo se znebiti občutka, da se nas pri upravljanju režima na reki Soči namerno daje na stranski tir, v podrejen položaj, da nas pripravljavci ne obravnavajo kot enakovrednega partnerja, pač pa se daje prednost velikim tehnološkim projektom, ki dolgoročno lahko negativno vplivajo na razvoj za nas prepoznanih perspektivnih gospodarskih panog, saj se izdajamo kot izrazito turistična občina z ogromno še neizkoriščenega naravnega potenciala. Z naravnimi danostmi pa je treba ravnati zelo rahločutno, vsak velik poseg lahko pomeni trajno in nepopravljivo škodo.«
6.    Na sporni 565. člen se je odzval tudi doc. dr.Komac s sopodpisniki, ki zahtevajo umaknitev spornega člena. Med drugim v svojem dopisu navajajo še en dokaz, da imajo energetiki (HSE) velike načrte za hidroenergetsko izrabo Soče s pritoki (več na http://www.zelenaslovenija.si/images/stories/pdf_dokumenti/Obnovljivi-viri-energije-v-Sloveniji.pdf).
7.    Člani  bovške  Civilne  inciative  »Bovško  bolje«  si  prizadevajo  za  trajnostni  razvoj občine, ob spoštovanju naravnih in kulturnih vrednot, kar je tudi osrednji cilj Omrežja občin – povezanost  v  Alpah,  v  katero  se  je  Občina  Bovec  vključila  (poleg  Kranjske  gore)  že  pred poldrugim desetletjem. Zaradi tega ostro nasprotujejo vključevanju Soče s pritoki v NEP in zavračamo predlog Ministrstva za gospodarstvo, ki predlaga odpravo določil Zakona o Soči, s katerim je onemogočena energetska izraba Soče in pritokov. Kot alternativo v civilni iniciativi predlagajo ustanovitev Krajinskega parka Soča. V priponki prilagamo pripombe civilne iniciative.
8.    Več o dogajanju v Posočju in odzivih domačinov in turistov si lahko ogledate v TV prispevkih. Ribič mag. Dušan Jesenšek je pravi, da je nesprejemljivo, da (gospodarstveniki) predstavljajo Sočo kot ekonomsko neizkoriščeno, če ni energetske rabe, da ni druge ekonomske koristi.
a.    Prispevek 1
b.    Prispevek 2
9.    V Posočju so se ljudje zganili in odločno stopili v bran Soči in ohranjeni naravi, ki mnogim daje vsakdanji kruh. Peticijo lahko tudi vi podpišete na številnih mestih v dolini. Samo v prvem dnevu je peticijo podpisalo več kot 800 ljudi.  Kopije podpisov že dežujejo tudi na naš elektronski naslov. Hvala vsem! Samo v treh dneh smo prejeli več kot 130 elektronskih sporočil iz Italije, Madžarske, Romunije, Nemčije in drugod, ki izražajo svoje nestrinjanje s predlagano gradnjo hidroenergetskih objektov na reki Soči s pritoki. Pošiljajo tudi liste svojih podpisov. Vse to priča o tem, da Soča ni le naravna vrednota državnega pomena, ampak naravni biser Evrope!

IV. SEZNAM PRIPOMB ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOV NA PREDLOG ENERGETSKEGA ZAKONA
Pripombe društva DONDES na ES
File Size: 94 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe Komac in ostali
File Size: 51 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe ZRSVN
File Size: 483 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe civilne iniciative Bovec
File Size: 33 kb
File Type: pdf
Download File

Pismo PEN
File Size: 21 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe LTO Bovec
File Size: 66 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe prof. dr. Anko
File Size: 25 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe PRC
File Size: 42 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe CIPRA
File Size: 55 kb
File Type: pdf
Download File

DELO_Mocnik 1
File Size: 716 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe TNP
File Size: 1737 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe Občine Tolmin
File Size: 48 kb
File Type: pdf
Download File

DELO_Mocnik 2
File Size: 141 kb
File Type: pdf
Download File

Pripombe PZS
File Size: 142 kb
File Type: pdf
Download File

Ovca z Bovca_avtor Luka Rejec
File Size: 84 kb
File Type: jpg
Download File

Izjava SAZU
File Size: 11 kb
File Type: html
Download File

Vlada brez vrednot
File Size: 88 kb
File Type: pdf
Download File

Odgovor MG v Delu_izjava, da te kap!
File Size: 18 kb
File Type: pdf
Download File

Pripomba Odbora za rešitev Save Dolinke
File Size: 77 kb
File Type: pdf
Download File

Odziv MOP na EZ
File Size: 35 kb
File Type: html
Download File

Slovenska turistična organizacija
File Size: 82 kb
File Type: pdf
Download File

Isonzo_il_Piccolo
File Size: 154 kb
File Type: pdf
Download File


Vabilo na predavanje

30. maj 2011, 9:21 am 

​Sklop predavanj “Narava kot vrednota”
Predavatelj: Mladen Berginc, vodja sektorja za ohranjanje narave, MOP
Predavanje: Nekaj pogledov na varstvo narave iz prve roke (Sistem varstva narave v Sloveniji in njegova prihodnost)
Lokacija: Biološko središče, Večna pot 111, Ljubljana, predavalnica št.5
Datum in ura: 1. junij 2011 ob 19. uri

“Živeti z drevesom in gozdom”

16. maj 2011, 5:28 pm 

​Ob letu gozdov bo v petek, 10. junija 2011 ob 17. uri bodo na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (predavalnica št. 6) potekala predavanja s pogovorom:

- doc.dr. Janez Pirnat: Urbano gozdarstvo

- mag. Špela Habič: Drevo - naravna in kulturna dediščina

- mag. Bojan Kocjan: Varstvo narave pri gospodarjenju z gozdom na Kočevskem

Vljudno ste vabljeni!

Poročilo o posvetu Varstvo narave: včeraj, danes, jutri

29. april 2011, 7:11 pm 
​
V torek, 5. aprila,  je bilo na posvetu Varstvo narave: včeraj, danes, jutri, ki ga je organiziralo društvo DONDES, odkrito, razkrito in neposredno. Reflektivno in samoreflektivno. V dobri uri so občinstvu predstavili svoja razmišljanja strokovnjaki iz različnih naravovarstvenih področij – mag. Robert Turk, mag. Andrej Sovinc, dr. Boštjan Anko, mag. Breda Ogorelec, g. Mladen Kotarac, g. Tomaž Petrovič in dr. Peter Skobrne. Posvet je povezoval dr. Gregor Torkar. Sledila je javna razprava s tehtnimi komentarji, vprašanji in razmišljanji poslušalcev. Žal je časa za vse dvignjene roke krepko zmanjkalo, vendar pa takšna odzivnost poslušalstva, večinoma tudi samega aktivnega na področju varovanja narave, kaže na to, da so bile teme resnično aktualne. Močno upam, da je posvet pomenil prelomnico v naši stroki, saj smo se soočili z vsemi bistvenimi težavami, pomanjkljivostmi, prazninami, ovirami in potenciali. Prišel je čas za povezovanje in delovanje.
 
V prispevku bomo izčrpno predstavili razmišljanja razpravljavcev. Preberite jih enkrat ali petkrat, če je potrebno. Naj se kot žulj »prilepijo« na naš podplat, da jih ne pozabimo in da nas nenehno spodbujajo k iskanju rešitev iz nezavidljive realnosti naravovarstva (in družbe sploh).
 
V uvodnem razmišljanju je povezovalec posveta dr. Gregor Torkar opozoril, danaravovarstvo danes ni več »črno-belo« razmišljanje o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj se v naravi sme in kaj ne. Naravovarstvena vprašanja so postala izjemno kompleksna, samo naravovarstvo pa predvsem interdisciplinarno področje. Zato so bili kot razpravljavci povabljeni k posvetu strokovnjaki iz različnih področij, da s svojimi razmišljanji prispevajo k celovitemu vpogledu v stanje naše stroke. Naravovarstvo je bilo na posvetu osvetljeno tako iz zgodovinskega vidika, pravnega vidika, raziskovalno-operativnega ter vzgojno- izobraževalnega oz. iz vidika ozaveščanja. Dr. Gregor Torkar je tudi opozoril, da vsi strokovnjaki govorijo v svojem imenu in ne v imenu institucije, iz katere prihajajo.
 
V nadaljevanju je dr. Gregor Torkar predstavil poslano razmišljanje povabljenega razpravljavca Davorina Tometa, ki se posveta zaradi službenih obveznosti ni uspel udeležiti:
Ljudje smo, kar se tiče preživetja, odvisni od povsem istih dejavnikov, kakor katerakoli druga vrsta -  od izkoriščanja okolja okoli nas. Da s tem dobimo dobrine, potrebne za preživetje. Prav tako pa smo odvisni tudi od ne-izkoriščanja okolja – da kaj ostane tudi za tiste, ki bodo našo vrsto nadaljevali. Če okolja ne izkoriščamo, ne moremo preživeti, po drugi strani pa če okolje izkoristimo preveč, nas to ponovno stane preživetja. Z drugimi besedami: kot vse vrste smo razpeti med potrebama po izkoriščanjem ter varovanjem okolja in narave. Naša želja je, da bi znali predvideti, koliko je še varno naravo izkoriščati, koliko pa jo moramo ohranjati, da ne bo prišlo do krutega, nenadnega konca. In to mejo med razumnim izkoriščanjem in varovanjem narave lahko najdemo izključno samo v znanstveno-raziskovalnem delu: v prvi vrsti da raziščemo kako sistem, od katerega smo odvisni, deluje in v drugi vrsti, da določimo, do kod lahko sega izkoriščanje, od kod dalje pa je nujno varovanje.
 
Dr. Peter Skoberne je najprej poudaril, da si dolgo ni upal priznati in še dlje ni upal povedati, da narava ne potrebuje varstva. To priznanje daje občutek, kot da nekako zanikamo svoj poklic. Narava varstva ne potrebuje, ker zna iz sebe sama izločiti moteči element. Pa vendarle – če razumemo, da je varstvo narave dejavnost, ki poizkuša dosegati v družbi nek konsenz, tedaj je varstvo narave potrebno. Ko narava ni več partner, temveč sredstvo za zadovoljevanje potreb, tedaj postane komunikacija navidezno enostranska. Dobimo občutek, da narave ne potrebujemo, da nismo njen del, ker se naša preživetvena komponenta prekrije z neko podobo moči in udobja. To sproži občutek samozadostnosti ter pohlepa. In tedaj narava potrebuje svoj »glas«. Jezik, ki ga govorimo v naši razviti družbi, ni jezik narave, temveč jezik ekonomije, prava in načrtovanja. Varstvo narave ima vlogo prevajalca »jezika narave« v ta »novorek«, vendar velikokrat zapade v isto past in samo govori v »novoreku«.
 
Pogled čez zgodovino nam pokaže, da je bilo kmetijstvo – udomačevanje živali in poljedelstvo - prva močna sprememba v odnosu človeka do narave. Do industrijske revolucije se ni zgodilo nič dramatičnega. Energija, ki jo je uporabljal človek, je bila biomasa, moč mišic, ognja, vetra in vode. V industrijski revoluciji pa so se stvari dramatično spremenile. V kratkem času, od 18 stoletja dalje, sta se pojavili atomska in digitalna revolucija. Če bi pogledali količino energije, ki jo je začel v tem času izkoriščati človek, le ta eksponentno narašča in to na račun prostora, širitve po planetu, na račun intenzivnosti ter na račun časa.
 
Varstvo narave v zavestni obliki je le kratek segment od druge polovice 19. stoletja dalje. Leto 1872 je mejnik z ustanovitvijo Yellowstonskega parka, v Evropi se narodni parki pojavijo na Švedskem, glavna dogajanja na mednarodnem področju pa se pojavijo po drugi svetovni vojni. Zelo velik odmev je imela knjiga Nema pomlad Rachel Carson. Temu so sledile tudi mednarodne pogodbe. Cilj do leta 2010 je bil zmanjšanje upadanja biotske raznovrstnosti. Na konferenci pogodbenic, oktobra istega leta v Nagoyi,  pa se do leta 2050 razširijo cilji tudi na druga področja naravovarstva in ne le na (podaljšanje neuspelega cilja) ohranjanje biotske raznovrstnosti.
 
V Sloveniji nismo bistveno zaostajali za dogodki na svetovni ravni. Edina razlika je bila, da se je institucionalna naravovarstvena služba ustanovila šele pozno v letu 1944, ker sta dve svetovni vojni preprečili nastanek službe, ki je bila v drugih Evropskih državah sicer že ustanovljena. Zgodovinsko smo sprejeli igro družbe in v tem okviru delamo kolikor zmoremo, vendar s tem načinom razmišljanja zagotovo ne moremo rešiti problema. Zato Einsteinova misel  (Zavest, ki je ustvarila probleme, jih ni sposobna rešiti.) dr. Skobrneta že nekaj časa živo spremlja. Moramo tudi vedeti, kaj je problem in kaj je simptom. Namreč upadanje biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe… to ni problem. To je simptom našega napačnega načina življenja in zato se moramo povrniti k vzrokom – našim osebnim odločitvam.
 
Trajnostni razvoj temelji na treh stebrih (ekonomija, ekologija, družba), dodati pa mu moramo še četrtega – etični steber (pravičnost, modrost, sočutje), ki ga lahko na različne načine utemeljimo. Vendar je ta steber tisti, ki naj bi vplival na naš odnos do narave, na naše odločitve in bi moral biti osnova za odločanje. Etični vidik sledimo že v nekaterih novejših zakonodajah, vsebuje ga npr. nemška. Umetnost varstva narave je iskanje dogovora med vsemi službami, v katerih smo - ljudje. Razdelimo se lahko v tri tipe: 1. biocentriki, ki postavljamo na prvo mesto naravo in ji priznamo tudi intrinzično vrednost; 2. humanisti, ki postavljajo na prvo mesto človeka in 3. egoisti, ki postavljajo na prvo mesto sebe (mednje dr. Skoberne šteje tudi »ignorante«). To je realnost, s katero imamo opravka, in zato potrebujemo tudi podporo družbenih ved, da znamo to sporočilo posredovati vsem ljudem. Misel, da bodo ljudje ohranjali naravo, ker bodo to želeli, in ne, ker bodo morali - je naša želja. Če nekaj hočemo, to tudi dosežemo. Dr. Skoberne je prepričan, da znamo najti izhod iz te krize, vendar zares si tega še ne želimo. Je pa še druga pot: če nam ne bo narava dala nobene druge možnosti, jo bomo ohranjali zato, ker bomo to morali.
 
 
Mag. Andrej Sovinc je uvodoma opozoril, da se bo s svojo predstavitvijo verjetno zameril tudi velikemu delu »prepričane« javnost, tiste, ki je zaveznik narave. Zaradi dolžnosti, ki jo čuti, pa je spregovoril o tem, kar niti naša zakonodaja niti naša stroka ne tolmačita tako, kot to zahtevajo mednarodna merila.
 
Najprej moramo razumeti, kaj zavarovana območja sploh so. Žal slovenski sistem varstva narave ne sledi v celoti mednarodnim standardom, ki se zahtevajo za varstvo narave. Poimenovanje kategorij je pri nas podobno kot v mednarodnemu sistemu, vendar podrobnejša analiza pokaže, da si ga razlagamo nekoliko drugače. Zato moramo iskati podporo, da bomo standarde varstva narave v zavarovanih območjih prilagodili mednarodnim. Ključna beseda bo zato »podpora« - podpora države, podpora upravljavcev, podpora javnosti.
 
Kot prvo bi morali določiti minimalne standarde, ki veljajo tako, kot mednarodna klasifikacija zahteva za posamezno kategorijo – mi takšnih standardov nimamo. Potem bi morali določiti upravljavske cilje za posamezno kategorijo – mi takšnih ciljev nimamo. V sistemu varstva narave pa nimamo tudi definicije zavarovanega območja kot takega, kar je pomembno zato, da bi vendarle razumeli, da imajo zavarovana območja določene vrednote in pomen. Kajti v zavarovanih območjih imamo pogosto cel kup drugih dejavnosti oziroma aktivnosti, ki jih strpamo pod okvir zavarovanega območja, v resnici pa sploh ne služijo varstvu narave. Na primeru slik dveh krajinskih parkov je mag. Sovinc nazorno pokazal, da bi težko našli razlike med prikazanima zavarovanima območjema in drugimi nezavarovanimi pokrajinami. Pod krinko ustanavljanja zavarovanih območij se zaradi ignorance in šibke podpore dogaja, da sploh ne vidimo razlike med zavarovanim in nezavarovanim območjem več. Ker nimamo razmejitve med rabami.
 
V zakonodaji imamo nabor približno 30 omejitev ali prepovedi, ki veljajo za širša zavarovana območja, vendar minimalne zahteve, ki bi morala prepovedati, da lahko vsak lastnik v krajinskem parku po svoji mili volji spreminja npr. travnik v neko monokulturno njivo, da prihaja do tržnih sečenj v gozdu ali da neko vodno površino ribiška družina mirno prekvalificira v ribjo farmo - tega pri nas ni (ker ni standarda). Mednarodna definicija trajnostne rabe območja je, da je to območje, ki je prvenstveno namenjeno varstvu narave. V našem sistemu pa se varstveniki narave umikamo in dajemo »odpustke« za ceno ohranjanja miru - ker je naša podpora šibka, ker je ministrstvo »podhranjeno« in ker ljudje načrtovalcem ne dajemo pritiskov za zahteve varstva narave. Moramo se že končno zmeniti, kaj so minimalni standardi!
 
Naslednji primer je mag. Sovinc pokazal na krajinskem parku v bližini Ljubljane. Na sliki smo videli zemljo, pognojeno z aditivi, melioracijski jarek… Kakšno »vrednost« ima vse to za biodiverziteto?! O tem se nismo nikoli pogovarjali. Naučili so nas, da moramo biti tiho, da naj bomo veseli, da je to zavarovano območje, iz dveh razlogov: ker v planski rabi to območje potem ne bo pozidano (kar ni stvar zavarovanega območja ampak stvar planske zakonodaje) in drugič, da ima država lahko predkupno pravico. Vendar koliko je bilo iz strani države odkupljenih zemljišč, ki smo jih naravovarstveniki predlagali? Koliko naša država podpre naše ideje o odkupu? Zato zavarovanih območij res ni treba ustanavljati. In ni vsaka raba tudi trajnostna raba. Ne moremo prepoznati vsako obliko rabe, da sodi v zavarovano območje. Kot tudi ni vsaka trajnostna raba primerna za vsako zavarovano območje. Če bomo npr. močvirni travnik izsušili in naredili zelo trajnostni nasad ameriških borovnic brez vsake uporabe aditivov, bo to sicer trajnostna raba, vendar je to raba, ki v zavarovano območje ne sodi. Žal pa se to v večini širših zavarovanih območij, vključno s TNP, dogaja. Da torej popuščamo, ker imamo preslabo podporo, ker nismo niti sami prepričani, mednarodnih standardov niti ne razumemo in smo jih celo v naši zakonodaji na nek način zaobšli. Namesto da bi se opirali na to, da so mednarodni standardi ostrejši, smo naredili našo zakonodajo še bolj blago. In še tretja utemeljitev, zakaj ne sledimo mednarodnim standardom: v 75% zavarovanih območjih, tudi v krajinskih parkih, naj rabe ne bi bilo, če je ta raba na kakršen koli način v nasprotju z varstvom narave oz. z varstvom biodiverzitete. To določa mednarodna politika. Pri nas pa se zato, ker je sektor varstva narave tako šibak in tako brez podpore, ponujajo kompromisi in zamižimo najprej na eno in potem še na drugo oko. Kdorkoli se potem upa proti temu kaj reči, je takoj ožigosan - tako kot smo velikokrat ožigosani upravljavci zavarovanih območij - za nazadnjake.
 
Zadnji primer slabega poznavanja, kaj varstvo narave je, je mag. Sovinc ponazoril s soočenjem odnosa ljudi do kulturne dediščine vs. naravni. Ko imamo sredi zavarovanega območja objekt kulturne dediščine – kako se bodo kulturniki, torej drugi sektor, obnašali oziroma razumeli varovanje narave? Rekli bodo: »Briga me, če je to zavarovano območje. Mi bomo z avtobusi peljali ljudi do kulturnega objekta, ker nas varstvo narave ne zanima. Kaj vas pa moti, če bo na dan prišlo 20 avtobusov s turisti v sredino nekega krajinskega parka ogledovat neko kulturno znamenitost?« V cerkvi nihče ne bo imel radia na glas, pa naj smo verni ali pa ne. Vemo, da se to ne sme. V galeriji ne bo nihče od nas pljunil na sliko ali jo počečkal. Vemo, da se to ne sme. Zakaj ne znamo ljudi naučiti tudi to, da je varstvo narave nekaj, kar mora biti del naše družbe in del naše kulture?
 
Ustanovitelji zavarovanega območja ne zagotavljajo financiranja (predvsem problem postavke nadomestil za določene omejitve rabe) in zato, ker je pri upravljavcih kronično pomanjkanje denarja, se dopušča vse. Naredimo malo »kravala«, na koncu pa se zaradi ljubega miru dopusti v parku neko dejavnost, za katero vemo, da je v nasprotju z varstvom narave. In namesto izvajanja varstva narave upravljavci delajo še cel kup drugih dejavnosti (npr. pluženje po vasi, pobiranje smeri, delanje vodovoda…), da zaslužijo za plačo tistih nekaj ljudi, ki so zaposleni v parku in da pridobivajo simpatije v javnosti. Delamo torej stvari, ki bi jih morali delati drugi, namesto da bi se resnično posvečali varstvu narave.
.
Naslednji razpravljavec na vrsti je bil g. Mladen Kotarac. Dr. Torkar ga je povabil, da nekaj pove o naravovarstvu predvsem z raziskovalno-operativnega vidika. G. Mladen Kotarac je povabilo o temi zavrnil, saj je prepričan, da nas slab pregled ali zgolj nekaj pavšalnih ugotovitev o tako pomembnem oz. tako obsežnem področju kot je »med znanostjo in operativo« tudi najmanj ne zanima. So pa ga vzpodbudili poslani povzetki drugih razpravljavcev ter sam naslov posveta k razmišljanju o vprašanju in volji: »Kako naprej?«
 
Realno gledano je sistem varstva narave, kot ga imamo trenutno, posledica zgodovine, o kateri je govoril dr. Skoberne, vendar pa nam je nekako vsiljen. V 10 ali 15 letih smo preskočili kar 50 let. 90% normative nismo sprejeli zato, ker bi mislili, da je tako prav, temveč ker smo morali. Če se v danem trenutku vprašamo, kaj bi, sta možnosti dve: ali popolnoma nova paradigma, ki bo odrešila svet (verjetno da bo, je pa vprašanje v kolikšnem času je izvedljiva) ali pa razmišljanje o obstoječem sistemu, za katerega g. Kotarac meni, da je zelo mlad in da še ni doživel niti prve povratne zanke, prve samokritike, prvih popravkov. Predlagal je, da torej razmislimo, kako naprej. Ali enotirno ali dvotirno… Spremembe v osebnem odločanju lahko dosežemo na dva načina: z izobraževanjem/komunikacijo ali z izrednimi dogodki. Verjetno bodo za novo paradigmo botrovali izredni dogodki. Če pa razmišljamo za obdobje bližnje prihodnosti, pa je verjetno najbolj praktično razmišljati o možnosti izboljšanja obstoječega sistema. Razmisliti je potrebno, kaj lahko z obstoječim sistemom naredimo, da bomo sploh vedeli, kje smo (samospraševanje kot drobcen delež analize naravovarstva).
 
Pred enim letom je bil g. Kotarac precej »nahruljen«, ko je na posvetu Zavoda RS za varstvo narave, potem ko so zelo lepo povedali, »kaj delajo«, vprašal: »Kaj pa naredimo?« Vedno znova dobivamo razlage, »kaj delamo«, vendar »kaj pa v realnosti naredimo«? Ali je uspeh naravovarstva to, da je izginilo le 80% nečesa, ker bi drugače izginilo 100%? Če se dogovorimo, da je uspeh to, potem je v redu. V vsakem primeru pa g. Kotarac predlaga predvsem eno zelo, zelo resno analizo (stanja naravovarstva in obstoječega sistema v Sloveniji) in da paralelno razmišljamo o novi paradigmi, katero pa bodo naredili/doživeli nekoč morda najmlajši med nami.
 
G. Tomaž Petrovič nam je predstavil pravni vidik slovenskega naravovarstva.
Če vzamemo kot izhodišče Spomenico, 90 let nazaj, lahko glede pravnih predpisov ugotovimo, da bi jih tedaj lahko prešteli na prste ene roke. Pospešek te normiranosti se dogaja še posebej v zadnjih, recimo 20 letih, še hitreje pa od vstopa v EU. Po vstopu v EU smo začeli nekritično prepisovati vse, karkoli je zahtevala Evropa, ki glede naravovarstva ni dosti starejša od nas. Vse predpise smo začeli torej prepisovati, vendar bili hkrati nesposobni, da bi jih sploh razumeli in znali implementirati. Namen je verjetno bil in še vedno je  - dober : da se k naravovarstvu pristopi na način, ki bo omogočil dosego neke vrhovne paradigme kot cilja.
 
 Vendar v tej prenormiranosti (ko niti mi, ki se s tem ukvarjamo, kaj šele uradniki na ARSO ali MOP ali kjerkoli drugje) dejansko nimamo več neke predstave, zakaj so bili neki predpisi sploh sprejeti in da je to instrumentarij, ki nas vse skupaj pelje k uresničevanju tega cilja. Zadeva je postala tako kontraproduktivna, da se začenjajo uradniki v svojih posameznih postopkih samo še spraševati, ali so vse »zadeve« odkljukane, kot to zahteva nek predpis, ne da bi razumeli, kam je v končni fazi treba priti. Situacija je postala že tako banalna, da se nekateri – npr. naš sekretar za energijo – sprašujejo, ali se ne bi morda nehali spraševati, kaj je sploh smisel vsega tega, temveč bi začeli stvari lepo točkovati. Naravi bi dali določeno število točk, investitorju pa prav tako. Prevladalo bi torej večje število točk. Ta ideja je padla očitno na plodna tla.  Vendar kam vse to skupaj pelje? Po mojem razumevanju v nasprotno smer, do katere bi sicer morali priti. Pripeljati bi moralo do tega, da bi imeli naravovarstveniki, investitorji, energetiki in upravni delavci neko čisto jasno paradigmo. Prej smo omenili »minimalni standard«. Danes ni niti minimalnega standarda. Kdorkoli danes pride v nek uradni postopek, nima pojma, kaj lahko pričakuje. Po eni strani investitor ne ve, kaj ga čaka, po drugi strani mi, ki naj uravnotežimo njegove apetite, spet ne vemo, s čim lahko računamo, upravne delavce pa tako ali tako »premetava čoln«. Posledično nikomur sploh ni več jasno, kaj so tisti osnovni temelji, ki naj bi jih naravovarstvo zasledovalo. Naravovarstveniki smo spet postavljeni v položaj, v katerem smo bili pred 90 leti - da smo neki ekstremisti ali pa avantgarda, kar pa ima v percepciji ljudi spet lahko kontraučinek. Razen ozkega kroga ljudi, ki zadevo približno razume, smo se zopet znašli v položaju nekakšnih izobčencev.
 
Soočamo se torej s kontraproduktivnostjo zaradi prenormiranosti, ki jo spremljajo nove zahteve po še večji normiranosti - ves smisel se tu izgubi.
 
Mag. Robert Turk je (bolj kot o politiki varstva narave) spregovoril o stvareh, ki po njegovem mnenju preprečujejo uspešnost ali vsaj večjo uspešnost varstva narave.
Kot je bilo že povedano, smo kot nekakšen »servis za prevajanje«. Raziskovalno delo je osnova. Če hočemo, če želimo, če smo se odločili normirano ali nenormirano doseči nek trajnostni razvoj oziroma ugotavljati razumno rabo virov, ohranjati biodiverziteto itd., potem moramo seveda vedeti, kako to početi. Brez raziskovalnega dela pa to seveda ne gre. Naravovarstveniki naj bi bili sposobni prevesti to, kar se naučimo, kar zvemo, v jezik, ki je bil že omenjen - v »novorek«, ki se ga pa velikokrat lotimo tudi sami. In tu marsikdaj tudi pademo, kot smo že ugotovili na primeru zavarovanih območij. V zavarovanih območjih se mnogokrat posvečamo – ne ker bi to želeli, ampak, ker smo v to prisiljeni – zadevam, ki neposredno z varstvom narave nimajo resne povezave. Zakaj je temu tako? Ali so pravni akti tako zelo zapleteni oziroma kaj je tisto, da do tega prihaja? Na to je težko odgovoriti oziroma je odgovor večplasten. Omenjena je že bila šibka podpora – pri tem mag. Turk ne misli le na finančno podporo, ki je tako šibka, da je skoraj ni (0,08 % državnega proračuna za naravovarstvo res ni zelo veliko in pri tako majhni številki te nekdo težko jemlje resno), ampak na podporo tudi širše. Npr. Natura 2000, ki jo je za nalogo dobil Zavod za varstvo narave – zgleda, kot da je to res samo naša naloga. Ni naloga vseh sektorjev vlade, celotne države, ampak je kakor le naša. Pa ni le naša – niti si je ne bi mogli vzeti niti je ne moremo sami izpeljati. Te podpore na nek način ni. Če govorimo o operativnih težavah – to je ena izmed večjih.
 
V zvezi z akti – nedvomno so zelo zapleteni. Že Zakon o naravni in kulturni dediščinini bil preprost, vsi naslednji pa so še bistveno bolj zapleteni. Spraviti skupaj te akte z vsemi ostalimi akti vseh sektorjev – varstvo narave je le eden od »igralcev« in spodobilo bi se, da bi bil enak med enakimi (če bi bil prvi med enakimi, bi bilo še boljše, ampak temu seveda ni tako) – to je zelo težko. Operativno se kljub vsemu naredi precej s pomočjo naravovarstvenih smernic in mnenj, veliko zato ker se na ta način vpliva na načrtovanje že v samem startu. Tako naj bi bilo vsaj načeloma, vendar seveda ni vedno tako. Ti instrumenti so v bistvu dobri, če bi jih jemali resno – ne samo naravovarstveniki ampak tudi uporabniki. Če se res vprašamo - česa nismo naredili, kaj smo naredili in kaj delamo - potem je odgovor skrit v družbi kot celoti, ne le v naravovarstvu. Ravno zato, ker so ti inštrumenti namenjeni vsem. Zavarovana območja so bila omenjena, tudi težave glede šibke podpore in neprimernih aktov…vse to je več kot jasno in res v veliki meri preprečujejo uspešnost pri upravljanju zavarovanih območij. Zavarovana območja se sicer »rešujejo« s projekti, ki pa imajo kakšno dobro in precej tudi slabih posledic. Ena izmed slabih je, da jih pišemo na osnovi razpisov, ki niso nujno naravovarstveno usmerjeni, druga, da delamo stvari, ki nas potegnejo stran od dejanskih naravovarstvenih vsebin in tretja, da so kratkoročni. Tudi ko jih zastavimo, ni nobene garancije, da se bo zadeva nadaljevala. Dolgoročnost ali planiranje preko projektov v naravovarstvu tako ni mogoče. Danes so, jutri jih ni.
 
Kar se tiče preprečevanja večje operativnosti - pri vseh sicer zapletenih aktih so še vedno kakšni, ki manjkajo – ne zato, ker bi jih z veseljem brali, ampak ker nekatere stvari preprosto niso določene. Uradniki pa drugače, kot je zapisano, ne le da ne smemo, temveč tudi ne moremo delati in zato se velikokrat zgodi, da ne pridemo ven iz začaranega kroga (takšen »case study« je po mnenju mag. Turka npr. Jernejev kanal v Solinah glede situacije s plovili). Kako takšne primere sploh rešiti?
 
To, kar po mnenju mag. Turka v veliki meri res preprečuje večjo uspešnost varstva narave, je splošna demontaža iz strani države - etična in pravna. Ne le na področju varstva narave, še marsikje drugje, če ne skoraj povsod – nobena stvar ne drži. Pa naj bo »napisana ali narisana«. Tako kot se nam zdi čisto normalno, da  parkiramo na pločniku ali na mestu za invalide pred trgovino, tako se nam zdi normalno, da lahko počnemo v naravi karkoli. Očitno bodo potrebni neki izredni dogodki, nekaj, kar bi nas prisililo, da pridemo do zdrave pameti.
 
Mag. Breda Ogorelec je uvodoma povedala, da tudi sama ne bo govorila o temi, ki ji je bila predlagana (naravovarstveno ozaveščanje). Osredotočila se je na tri bistvene vsebinske sklope.
Kot izhodišče za svoje razmišljanje je navedla Frančka Drenovca iz prispevka v Sobotni prilogi, ki je dejal, da se družbe preko svoje široke socialne, ekonomske in politične organiziranosti bodisi usposobijo bodisi pa onesposobijo pri delovanju. Tu so torej vzroki blokad, zakaj se družbe »zataknejo«. Mag. Ogorelčeva je poudarila, da je po izobrazbi (na pol) družboslovka, saj je geografinja. In da zato morda gleda na stvari malo drugače - tudi iz družbenega vidika. Opozorila je, da se bo vpliv globalizacije in neoliberalizma v bližnji prihodnosti po njenem mnenju še krepil in imel hude posledice tudi za naravovarstveno področje. V Sloveniji nas v zelo bližnji prihodnosti čaka privatizacija javnega sektorja. To, kar so bile do sedaj javne in državne institucije, se bo delno privatiziralo in nas »udarilo« pri institucijah varstva narave, predvsem pri parkih. Privatizirala se bodo tudi sedanja javna zemljišča. Vemo, da neoliberalizem vodi tudi v deregulacijo sistema in da imamo teh poizkusov v zadnjem letu ali dveh na kupe. Temu se lahko reče »odpravljanje administrativnih ovir«, našli pa bi še kakšen »lepši« izraz. Gre torej za cilj, da se sistem deregulira. To, kar je naredila Thatcherjeva v Angliji, to sedaj sledi nam in bo imelo posledice tudi za stroko. Tega se moramo zavedati in na to opozarjajo strokovnjaki.
 
Drugi sklop, o katerem je mag. Ogorelčeva spregovorila, se je nanašal na vprašanje - kaj nam kažejo rezultati spremljanja stanja monitoringa in kaj mi kot državna politika delamo, da je tukaj nastal ogromen razkorak? Imamo trend, da je vedno več finančnih in drugih sredstev (to pomeni tudi kadrovskih)  zakoličenih s predpisi in z zakoni. Manevrskega prostora, kjer bi lahko ugotovili naše prioritete – kjer bi morali hitro ukrepati – imamo torej vedno manj. Ker je vedno bolj določeno, kaj je treba delati, kako je treba delati in kam gre denar. Tudi če bi hoteli kaj spremeniti – zaradi tega ne moremo. Kam torej plovemo? Ali sploh gremo v pravo smer? Takšna refleksija je nujna.
 
In še tretja točka: moramo si priznati, da je veliko nezaupanja, preveč, med javno upravo, znanstvenimi in neodvisnimi strokovnimi institucijami ter civilno družbo. Da v teh sferah, če smo odkriti, niso takšni odnosi, kot bi bilo prav. In kaj je rezultat tega? Gremo se neke komunikacije, ki pa so formalne in niso vsebinske. Premalo med seboj komuniciramo. Zato potenciali, ki že tako ali tako niso veliki, niso dovolj izkoriščeni. S tem izgubljamo potencialne zaveznike, ki bi jih lahko imeli. Eden od psiholoških odzivov družbe, ko gredo stvari navzdol in v napačno smer, je, da se ljudje bodisi zaprejo vase bodisi gredo na ceste. To sta dve dokaj pogosti reakciji, ki jih lahko opazujemo tudi na našem področju.
 
Poslednji med razpravljavci je bil prof. Boštjan Anko, ki je bil naprošen, da spregovori o prihodnosti naravovarstvenega izobraževanja. Navajam celotno transkripcijo:
»Učitelj sem, zato verjamem v moč besede. Zato verjamem tudi v naravovarstveno učenje – pod to besedo razumem vse, kar običajno nazivamo z vzgojo in izobraževanjem, z usposabljanjem in ozaveščanjem. To učenje je pomemben sestavni del varstva narave v celoti. Naš »dobri« Zakon o ohranjanju narave naravovarstnenemu učenju prepušča 5 vrstic v enem stolpcu, kazenskim sankcijam pa celo stran in pol oziroma 40 krat več. Človek se mora zato vprašati: »Kaj varuje naravo v tej državi? Strah pred kaznijo ali zavest in spoznanje, kaj je prav in kaj ni?« 90 let po Spomenici nam pač ne manjka ustanov, dušimo se v zakonodaji, ki jo žal ne spoštujemo najbolje, manjka pa nam pregleden sistem naravovarstvenega učenja. Za vsa obdobja, za vse ravni. Evropska univerza temelji na neločljivi povezavi svobode učenja  in raziskovanja. Ti dve sestavini se dopolnjujeta, se spodbujata. Enega brez drugega ni. In vede brez temeljne doktrine, kot smo med vrsticami danes že slišali, tudi ne more biti. Ta doktrina naj bi se razvijala v formalnem in neformalnem naravoslovnem učenju in postajala del naše vsakdanje kulture na vseh področjih. Kaj torej hočemo? To vprašanje je v bistvu enako vprašanju – kaj hočemo biti. V vseh teh letih še nisem slišal, da bi se naravovarstveniki kaj takega vprašali…kaj hočemo BITI? Slovensko naravovarstvo 90 let po Spomenici nima izjave o poslanstvu, nima strategije, nima jasne vizije o tem, kaj hoče biti. Vse to je bistveno za učenje neke vede in področje naravovarstvenega učenja je očitno ena od osrednjih tem vseh naštetih postavk. Pa vendar je spregledano in ni del naše kulture. Kako torej priti čez ta preboj? Vrednote, za katere se zavzemamo, so vse prej kot popularne. Zato naravovarstvo nima ravno mnogo »naravnih« zaveznikov. Te vrednote nas spremljajo skozi vse življenje, zato bi morali razmišljati tudi o programih neformalne vzgoje, izobraževanja, usposabljanja in seveda tudi ozaveščanja za vse ljudi. Žal mi je, vendar zdi se mi, da informacijske table ter zgibanke postajajo vse bolj stvar preteklosti. V formalnem izobraževanju potrebujemo vertikalno integriran sistem naravovarstvenega učenja za vse stopnje, vse ljudi, vse starosti. To se ne bo zgodilo le z naravovarstvenimi vsebinami, ki so tako »mačehovsko« vključene v osnovnošolske programe, ne smemo se zadovoljiti z enim samim predmetom »varstvo narave«. Vsi bi si morali prizadevati, da ta način razmišljanja preide v vsa področja. Kaj nas pri tem ovira? Ponuja se odgovor, da - najprej in najbolj mi sami.
Kadarkoli govorim o kulturnem poslanstvu varstva narave, me nevedni začudeno gledajo: »Pa saj ti si vendar gozdar!« Tisti bolje poučeni: »Ali ne veš, da smo se komaj rešili neznosnega življenja v kulturnem resorju?!«. Jaz pa pravim, da so oboji slabo prebrali Spomenico, ki se zaključi prav z besedami o »kulturnem delu prirodnega varstva«, kot so to tedaj zapisali. Varstvo narave je v bistvu vaja v samoomejevanju. Boj za človeka in to proti njegovi volji - torej kulturno početje. Tega velika večina naravoslovno šolanih naravovarstvenikov ne sprejema najlažje. Da varujemo naravo brez dvoma zahteva določeno poznavanje narave – vendar ne pred njo samo, temveč pred ljudmi in za ljudi. Prav zato je naše početje kulturno pogojeno. Tega v svoji samozadostnosti ne sprejemamo. Zato ne zaposlujemo strokovnjakov družboslovnih profilov in v svoj diskurz ne vključujemo tisto malo učenja, ki ga poznamo, tudi o samozadostnosti. Enako resen je problem o naši nerazpoznavnosti. Ko smo si prizadevali za podiplomski študij Varstvo naravne dediščine, smo od najeminentnejših in najbolj odločujočih dobili in slišali začudena vprašanja: »Ja, zakaj pa je tega študija treba? Saj imamo vendar tudi študij varstva okolja?« Naslednji problemski vozel je neustrezna usmerjenost raziskovalnega dela. To je moj pogled. Tu se pretežno omejuje na vprašanje »kaj zaščititi« in ne »kako zaščititi«. In ko smo enkrat pred vprašanjem »KAKO zaščititi?«, se nam odpre cela paleta dilem in velikih podvprašanj, ki so pravzaprav temelj vse osnovne doktrine naše stroke. Saj upam, da smo stroka, kajne?! Izvirni greh za vse to leži že v neustrezni opredelitvi področja samega. Zakon pravi, da je varstvo narave ohranjanje biotske pestrosti in naravnih vrednot. Pa je to res vsa narava? Kaj ni človek tudi del narave? In kaj ni njegov odnos do vse druge narave tudi vprašanje varstva narave? To je osrednje vprašanje.
Že Spomenica v prvem odstavku pravi, da je potrebno poučevanje ljudstva. Ali zasledite kakšno takšno misel v našem ZON? Si upamo 90 let po Spomenici napisati en takšen zakon – da je varstvo narave tudi poučevanje neukega ljudstva? Kakorkoli, ovire za razvoj naravovarstvene vzgoje in izobraževanja so predvsem v stroki sami, ki doslej ni zmogla jasno opredeliti - kaj je, kaj hoče biti in kaj hoče učiti - da bo ostala in postala nekaj, kar v svoji kulturi nujno potrebujemo. Hvala lepa.«
 
Razprava, ki je sledila, je potrdila akutnost stanja v naši stroki, njen velik del je bil namenjen temi ozaveščanja/vzgoji/izobraževanju in v njej so bili (še enkrat) izpostavljeni predvsem sledeči problemi, naloge in vprašanja:
Ø  kompleksnost in prepletenost naravovarstva z drugimi segmenti družbe
  •  pomanjkanje denarja
  •  potreba po dobri analizi
  •  potreba po »feedbacku« iz strani javnosti (Kako nas javnost sploh vidi?)
  •  zapletenost in kontraučinkovitost pravnega sistema
  •  vsiljenost ZON kot osrednje »doktrine« naravovarstva (se s tem ne strinjamo),
  •  nespoštovanje zakonov in predpisov ter s tem vrednot (Kakšne vrednote sploh imamo Slovenci? Kje smo moralno?)
  •  potreba po jasni opredelitvi naših ciljev, vizije in potreba po dobri strategiji naravovarstva (Kaj hočemo sami? Kaj (že vsaj za nas) naravovarstvo sploh je? Kam želimo priti? Kaj je naš »film?…Če sami nimamo odgovorov na ta vprašanja, potem naj se ne čudimo, da nimamo podpore v javnosti!)
  •  potreba po nevladni naravovarstveni organizaciji, ki bi zagotavljala bazo podpore tudi za vršitev pritiskov na državo
  •  Kakšen pristop imeti k ozaveščanju?
  •  Zakaj se kot stroka ne pojavljamo nikjer v javnosti – npr. na omizjih, razpravah, oddajah? Kot da nas ni. Ozaveščanje, prepoznavnost tukaj pade.
  •  potreba po novi paradigmi
  •  nesmiselnost nenehnega ukvarjanja zgolj s simptomi, če ne odpravimo vzrokov težav (ki so v človeku samem)
  •  nezmožnost, da se povežemo že med seboj
  •  raziskati, kje zaveznike potencialno imamo in kako smo jih (tudi) izgubili
  •  problem nesistematičnosti izobraževanja, neločevanje ljudi med varstvom narave in varstvom okolja…
 
Zaključila bi z apelom g. Janka Rožiča naravovarstveni stroki:
Narava potrebuje danes zaveznike na vseh področjih. Celovitost naravnega je znotraj tega civilizacijskega principa izgubljena. Naravni vidik naši civilizaciji manjka. Zavedati pa se je treba, da so nekoč obstajali kulturni vzorci, ki so bili že uglašeni na naravno. Ključna (civilizacijska) napaka je bila ločitev med kulturo in naravovarstvom. Oboje je potrebno zopet povezati.
 
Šola, skozi katero ste šli, je izjemna. S pretokom tega znanja se naberejo izkušnje. Problem je le v izmenjavi ter povezovanju tega znanja. Naša naloga je, kako torej vse te različne strokovne vpoglede med seboj združiti tako, da bodo kompleksno »zagrabili«, delovali? Družba potrebuje ravno to znanje, kot ga imamo sami. Stik z naravo je potrebno zopet na kulturni  način posredovati ostalim. Skozi izobraževanje in učenje, da ljudi dejansko soočimo s tem, kako resna je situacija.
 
Novodobna paradigma ne zdrži več in se sesuva pred našimi očmi. Katastrofalni dogodki so se že zgodili in ni več časa za čakanje. Na podlagi njih lahko začnemo z resnim delom odpiranja stvarnega prostora. Nova paradigma zahteva začetni napor, kasneje pa postanejo stvari veliko bolj enostavne, elementarne.
 
Dobrodošli torej pri ustvarjanju osebnega, naravovarstvenega in družbenega »jutri«. Vse je med seboj prepleteno in naučiti se moramo celiti – celoto. To je izziv, vreden naše ljubezni do narave, spoštovanja do sebe in sočloveka ter zaupanja v Življenje.
 
Zapisala:
dr. Vesna Vilar

PS: Slovar pri pisanju dosledno podčrtava z rdečim besedi »naravovarstvo« in »ozaveščanje«. Kot neznani? Ali morda kot »urgentni«? Se je resnično za zamisliti…

VARSTVO NARAVE: VČERAJ, DANES, JUTRI

28. marec 2011, 9:43 pm 

V torek, 5. aprila 2011 ob 18. uri bo v predavalnici P6 Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani posvet Vartsvo narave: včeraj, danes, jutri, ki ga organizira društvo DONDES.
 
Na posvetu bomo spregovorili o trenutnem stanju v naravovarstvu in o tem, kakšno naj bo jutrišnje varstvo narave v Sloveniji. Že dolgo vemo, da v varstvu narave ni nič več enostavno, nič več ni črno-belo in, da se ne moremo več omejiti na preprosta opozorila »Ne trgajmo gorskih cvetlic!«. Potreben nam je kompas.
 
S posvetom želi društvo DONDES odpreti širšo naravovarstveno razpravo in vse nas spodbuditi v temeljit razmislek o vlogi in poslanstvu naravovarstvene stroke v današnji družbi. S posvetom želimo tudi izoblikovati »skupino za razmislek«, ki bo temeljito razmišljala o vsem tem tudi v prihodnjih dneh, mesecih in letih.
 
Na prvi posvet smo povabili strokovnjake različnih strok, povezanih z varstvom narave. Sodelovanje so nam potrdili:
  • mag. Robert Turk (Politika varstva narave – operativni pogled),
  • mag. Andrej Sovinc (Zavarovana območja doma in v tujini),
  • dr. Boštjan Anko (Naravovarstvena vzgoja in izobraževanje),
  • mag. Breda Ogorelec (Naravovarstveno ozaveščanje),
  • Mladen Kotarac (Med raziskovanjem in operativo),
  • Tomaž Petrovič (Pravni vidik varstva narave)
  • dr. Peter Skoberne (Zgodovina varstva narave)
​
Posvet bo povezoval dr. Gregor Torkar.
 
Vabimo tudi vas, da se nam pridružite, delite vaša razmišljanja in izkušnje z nami ter tako prispevate k razvoju naravovarstvene misli.

Občni zbor društva DONDES in srečanje generacij VND


8. marec 2011, 8:12 pm 

​Vabimo vas na občni zbor društva DONDES in srečanje generacij podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine. Dobimo se v četrtek, 10. marca 2011 ob 17. uriv predavalnici G6 (velika dvorana v južni stavbi) Oddelka za gozdarstvo in gospodarjenje z gozdnimi viri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Najprej bomo izpeljali občni zbor društva. Ob 18.uri pa sledi srečanje generacij VND in predavanji.

1. Predavanje: Družbeni vidiki varstva velikih zveri, dr. Aleksandra Majić 

Aleksandra je raziskovalka na Odd. za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno delo obsega raziskovanje stališč javnosti v varstvu narave in ohranjanju naravne dediščine ter vključevanje javnosti v sprejemanje upravljalskih odločitev.

2. Predavanje: Drevo spoznanj, prof.dr. Julia Ellis Burnet
​

Julija je izkušena raziskovalka in predavateljica iz Avstralije, ki trenutno deluje na Fakulteti za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici. Njene znanstveno-raziskovalne izkušnje iz različnih delov našega planeta (Kitajska, Ciper, Avstralija, Velika Britanija, Slovenia), kompleksna širina okoljskih znanj (okoljska filozofija in psihologija, ekologija, arheologija krajine…), literarna žilica in vsesplošna radovednost so neprecenljiv mozaik spoznanj, ki jim je vredno prisluhniti.

Naravovarstvena akcija na slanem travniku

5. november 2010, 4:12 pm 
​
V soboto, 13. novembra 2010 bo tradicionalna naravovarstvena akcija na slanem travniku pri Ankaranu, kjer je edino znano rastišče obmorskega lanu v Sloveniji. Travnik se zarašča z grmovnimi in drevesnimi vrstami. Obiščite ta skriti kotiček slovenske obale in prispevajte k ohranjanju narave. Potrebujete vrtnarsko orodje, zaščitne rokavice in primerno obutev. Dobimo se ob 9. uri pred trgovino Merkator v Ankaranu. Vsi vljudno vabljeni.
​
Organizatorji: DONDES in Zavod RS za varstvo narave, OE Piran

Občni zbor društva

16. april 2010, 11:48 am 

V torek, 20.4.2010 bo ob 18.30 v prostorih hostla Celica občni zbor Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije.

Zboru bo ob 19.15 sledilo predavanje filozofa dr. Luka Omladiča z naslovom Ekologija in filozofija.

Vljudno vabljeni v našo družbo!

Biotska raznovrstnost je življenje

1. februar 2010, 11:07 am 

​Leto 2010 so Združeni narodi razglasili za Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Tudi v društvu DONDES smo se priključili mednarodni pobudi. Vabimo vas, da spoznate, kakšno bogastvo in vir življenja je biotska raznovrstnost v Sloveniji in po svetu.  Več na http://www.biotskaraznovrstnost.si/index.htm

Novo spletno mesto Pravo za naravo

16. december 2009, 9:22 pm 
​
Vsi, ki delujemo v različnih nevladnih organizacijah, se pri svojim delu varovanja narave vedno znova srečujemo s težavo, da nam zmanjka orodij, ki jih lahko uporabimo. Ena pomembnejših orodij so  tudi pravna sredstva. Če samo pogledamo zgodbo z vetrnimi elektrarnami na Volovji rebri vidimo, da bi brez pravnih argumentov tam vetrnice že zdavnaj stale, navkljub vsem naravovarstvenim zadržkom. Treba je torej kombinirati oboje, pravna sredstva in strokovne naravovarstvene argumente.  
Zato nas še posebej veseli, da je DOPPS ob svoji 30. obletnici odprl za javnost  pomemben naravovarstveni pripomoček: spletišče Pravo za naravo (PzN). Spletišče je dostopno na spletni strani: www.pravo-za-naravo.si
 Avtorji povezave so o tem novem orodju zapisali: »Z novim spletnim orodjem želimo javnosti približati možnosti, ki jih za obrambo narave ponuja pravo. Po izkušnjah DOPPS se da s pravom za naravo narediti veliko dobrega - pogosto je to edina reč, ki naravovarstvenikom še ostane. Ker pa gre pogosto za zapletena orodja želimo DOPPSove izkušnje preko PzN deliti z drugimi NVO.Kolikor nam bo dopuščal čas bomo na PzN sproti objavljali dokumente iz naših primerov: odločbe, sklepe, pritožbe, prijave, tožbe, sodbe, ovadbe… - pa tudi naše komentarje o tem, kaj deluje in kaj ne. Na PzN bomo tudi spremljali najpomembnejše naravovarstvene primere.»Tako na spletnih straneh Pravo za naravo že spremljate primer HE Mura:  http://www.pravo-za-naravo.si/2009/12/11/primer-he-mura/Tam najdete tudi primer ustavne pobude, ki jo je v zvezi z nezakonitim odstrelom medvedov sprožilo Društvo za osvoboditev živali:http://www.pravo-za-naravo.si/2006/09/28/primer-odstrel-medvedov-2006/. Prav tako pa so DOPPS-sovci povabili vse, da na PzN prispevamo svoje primere in izkušnje. Zato vljudno vabljeni, da obiščete spletne strani Pravo za naravo in prispevate svoje pobude, če menite, da sodijo na to stran.Ne nazadnje pa seveda ob tej priložnosti iz našega društva tudi pošiljamo iskrene čestitke DOPPS-u ob njihovi visoki obletnici in jim želimo še veliko uspehov pri delu. Mateja Poljanšek

ARSO že 2 leti blokira obnovo postopkov presoje vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje

14. november 2009, 7:49 pm 

Na zadnjem sestanku upravnega odbora Koalicije za Volovjo reber so člani odbora ugotovili, da Agencija za RS okolje  že 2 leti blokira obnovo postopkov presoje vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje, čeprav bi morali biti postopki zaključeni v 3 mesecih. Zato so člani upravnega odbora sklenili, da na to nezakonito stanje opozorimo direktorja Agencije za okolje ter ministra za okolje in prostor ter medije.  
Agencija RS za okolje že dve leti nezakonito blokira presojanje vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje
Te dni (8.11.) mineva natanko 2 leti, odkar je ARSO morala obnoviti postopek presojanja. Kljub temu, da bi morala odločiti najkasneje v treh mesecih, je po dveh letih postopek še vedno na začetku.
Koalicija za Volovjo reber je okoljskega ministra Erjavca in direktorja ARSO Žlebirja pozvala, da se zavzameta za zakonitost postopkov na Agenciji.
 
Kot je znano, je po bilo po dolgotrajnih pravnih zapletih konec leta 2007 DOPPSu priznan položaj udeleženca v postopku presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje. Zato je morala ARSO postopek presojanja obnoviti, okoljevarstveno soglasje za okoljsko sporno vetrno elektrarno pa je bilo razveljavljeno.ARSO je sklep o obnovitvi postopka izdala 8.11.2007, torej pred natanko dvema letoma. Od takrat se na postopku ni dogajalo praktično ničesar, čeprav Zakon o varstvu okolja določa tri mesečni rok, v katerem mora ARSO odločiti o izdaji oz. zavrnitvi okoljevarstvenega soglasja.Ravnanje ARSO kaže na nedopustno in nezakonito zavlačevanje.Prof. drNejc Jogan, predsednik Botaničnega društva Slovenije se ob tem sprašuje: »V Koaliciji se sprašujemo, kakšni motivi vodijo Agencijo RS za okolje, da že dve leti zavlačuje z odločitvijo. Ob takšnem načinu dela Agencije ni čudno, da se investitorji pritožujejo zaradi počasnosti postopkov.«V Koaliciji so posebej zaskrbljeni, ker ARSO vztrajno zavrača tudi njihove zahteve, da je treba od pripravljavcev Okoljskega poročila pridobiti rezultate raziskav ptic, ki so bile po naročilu investitorja Elektro Primorska narejene za namene te presoje. Teh študij, čeprav ključnih za korektno presojo, naj bi ARSO nikoli ne videla. Bojimo se, da Agencija ne želi razkriti vsebine teh študij zato, ker bi utegnile pomeniti ključni dokaz o prekomernem vplivu načrtovane vetrne elektrarne na ptice. Sprašujemo se tudi, kako je v prvem postopku Agencija sploh lahko odločala o vplivih posega na ptica, ne da bi pridobila ornitološke študije, ki so bile posebej izdelane za namen presoje.Ker so v Koaliciji zaskrbljeni zaradi nezakonitih ravnanj ARSO so se danes s pismoma obrnili na direktorja ARSO dr Silva Žlebirja in na okoljskega ministra Karla Erjavca ter ju pozvali, da se zavzameta za zakonitost postopkov na ARSO.  Konec sporočila!  
Za dodatne informacije pokličite: Tomaž Jančar 041 750 275, koordinator Koalicije za VR
 
Priloge:
Dopis direktorju ARSO dr. Silvu Žlebirju:
http://www.volovjareber.si/gradivo/dopis/dopisARSO_20091110.pdf
​

Dopis okoljskemu ministru Karlu Erjavcu:
http://www.volovjareber.si/gradivo/dopis/dopisMOP_20091110.pdf

 Za ilustracijo ob objavi novice vam je na voljo vse slikovno gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh www.volovjareber.si

Predavanje Naravovarstvo in vključevanje javnosti v proces odločanja

15. oktober 2009, 10:32 pm 

V ponedeljek, 9. novembra 2009 ob 19. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Predavanje z naslovom  Naravovarstvo in vključevanje javnosti v procese odločanja: primer Krajinskega parka Goričko. Predavala bo dr. Romina Rodela, Univerza v Novi Gorici. Več o predavanju v rubriki Predavanja.

Začetek predavanj “Narava kot vrednota”

28. september 2009, 9:39 am 
​

Začenja se nov sklop predavanj imenovan Narava kot vrednota, ki jih že tradicionalno organiziramo v Hostlu Celica v Ljubljani. Prvo predavanje z naslovom CPVO - Kaj je to? bo v ponedeljek, 12. oktobra 2009 ob 19. uri. Predavateljica Jelka Habjan.
Kaj je CPVO? Zakaj se postopek izvaja? Za katere plane in programe se izvaja? Razlika med PVO in CPVO? Kaj je okoljsko poročilo?- Kdo ga dela, kdo ga “ocenjuje”? Kako se postopek zaključi (sprejemljivost vplivov izvedbe plana na okolje)? Nekaj dosedanjih izkušenj. Tisto, kar ste vedno želeli vedeti o celoviti presoji vplivov na okolje, pa si niste upali vprašati. Vse to bo predstavila predavateljica, ki je odlična poznavalka postopka.

Pripombe in predlogi društva DONDES na predlog Zakona o TNP

15. september 2009, 10:41 am 
​
 V društvu se zavedamo, da je po tridesetih letih nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP), zato podpiramo prizadevanja, da se stvari uredijo. Ne želimo kar apriorno zavrniti vsega, kar je v zakonu predlagano. Pohvale vredno je omenjanje kulturne dediščine parka in povečanje pristojnosti upravi parka, ki doslej velikokrat ni imela pravih pristojnosti ukrepati. Vseeno pa prevladuje generalno mnenje, da si naš edini narodni park zasluži boljši zakon. Novi predlog Zakona o TNP zmanjšuje standarde varstva narave v Sloveniji. V nadaljevanju prilagamo pripombe in predloge društva za izboljšanje ZTNP. Prosimo vas, da jih skrbno preučite.  Pripombe in predlogi:  ( 1 )Nova delitev v 3 varstvena območja in spreminjanje meja 2. varstvenega območja (7. člen) je nejasno in nestrokovno izdelano. Če jih bo treba spreminjati, potem niso dobro definirane. V besedilu pogrešamo jasne in strokovne naravovarstvene kriterije, ki so botrovali razmejitvi prvega in drugega varstvenega območja parka. Poleg tega pa iz obrazložitve zakona izhaja, da je v prvem varstvenem območju le 37,5 % območja, skupaj z drugim pa 74,5 %. Postavlja se vprašanje, kako v prihodnje dosegati načrtovanih 75% osrednjega območja po IUCN kategoriji II: Narodni park. Iz obrazložitve tudi izhaja, »da je v 2. varstvenem območju raba naravnih virov oz. njihovo izkoriščanje (gozdarstvo, pašništvo, delno lov in ribolov) večinoma vezana na potrebe lokalnega prebivalstva in lokalnih (agrarnih) skupnosti, pri čemer ta raba praviloma ni v nasprotju s primarnimi cilji varovanja v narodnem parku. V primeru drugačnega razvoja le teh je možen prehod v tretje varstveno območje«. Iz takšne dikcije že v naprej izhaja, da se ne glede na usmeritve parka, varstvene režime in nadzor v parku, tako veliki sistemi kot so gozdarstvo, pašništvo, lov in ribolov lahko razvijajo drugače, kot bi bilo potrebno v 2. varstvenem območju. To samo kaže, da je verjetno dolgoročen razvoj parka takšen, da bo v osrednjem območju samo 1. varstveno območje. Posebej bi radi izpostavili 16. člen, ki dovoljuje trajno gospodarjenje z divjadjo skladno z lovskim upravljavskim načrtom oziroma lovsko zakonodajo. Po priporočilih IUCN za kategorijo II v osrednjem območju ne sme biti rabe naravnih virov, ki so v nasprotju s cilji zavarovanja. Sprašujemo se, ali je lov in ribolov res cilj zavarovanja parka. V celoti gledano predlagani varstveni režim pomeni siromašenje osrednjega območja parka v kulturnem in naravovarstvenem smislu, z izvzemanjem dolin se povečuje fragmentacijo osrednjega območja itd. V predlaganem zakonu bi se, v skladu s priporočili IUCN, morali zavzemati za prehode iz 3. v 2. varstveno območje in ne obratno, kot je to predvideno v predlaganem zakonu. V društvu smo torej proti možnosti izločanja območij iz 2. v 3. varstveno območje.  ( 2 ) V 16. členu je več nelogičnosti, predvsem izjem v zvezi z Bohinjskim jezerom. Bohinjsko jezero kot naravna vrednota državnega pomena in kot pomembno slovensko turistično območje z veliko različnimi interesi in željami po razvoju, zahteva državni prostorski načrt (podobno kot smučišča), ki bi vključeval Bohinjsko jezero z obalo od Ribčevega Laza do Ukanca – vključno z vikend območji. Dosedanja restriktivna politika dopuščanja gradenj počitniških hiš v Ukancu je imela svoje pluse in minuse, vendar pa je ohranila glavnino naravnih kvalitet tega prostora. Ker je Ukanc sedaj iz osrednjega območja TNP predlagan v 3. varstveno območje to pomeni, da se namenja za vikend cono ali pa območje počitniških apartmajskih objektov oz. hotelov, kar je za skrajni zahodni del Bohinja, na stiku s 1. varstvenim območjem nesprejemljivo. 4. odstavek 16. člena v zvezi z rekonstrukcijo zakonito zgrajenih objektov govori o »zatečeni namembnosti« objektov. Pravilneje bi bilo govoriti o namembnosti, za katero so bili zgrajeni (npr.: objekt za stalno bivanje ni počitniška hiša, pa tudi staja ni stanovanjski objekt). Govorite namreč o tradicionalni rabi prostora. Nenavadno je tudi, da je zgolj enemu objektu na obali Bohinjskega jezera posvečena posebna izjema 16. člena in celoten 75. člen. Ali gre za tako poseben objekt državnega pomena ali za tako veliko »koncesijo države« enemu lastniku? ( 3 ) Predlagani zakon ne rešuje problematike obstoječih črnih gradenj. Manjkajo usmeritve za preprečevanje novih črnih gradenj, predvsem pa obveznost za rušenje tistih črnih gradenj, ki niso bile legalizirane. V prehodnih določbah manjka jasna določba z roki, do kdaj bodo nelegalni objekti porušeni, oz. tisti, ki jih je po strokovnih ugotovitvah možno legalizirati – legalizirani. Podobno kot imajo lokalne skupnosti v TNP prednosti pri spodbudah in sofinanciranju (11. člen), bi morale imeti nelegalne gradnje v TNP prednost pri inšpekcijskem nadzoru in odstranitvi. ( 4 ) V Prilogi 2 so našteta ožja zavarovana območja v TNP, kjer so našteti le tisti naravni spomeniki in naravni rezervati, ki so že bili zavarovani z državnim ali občinskim odlokom. Seznam bi bilo treba razširiti še z ostalimi naravnimi spomeniki, ki še niso bili zavarovani, pa bi bilo zaradi njihovega naravovarstvenega pomena to potrebno (npr. Bohinjsko jezero, slap Savica, Malo polje, vse drevesne vrednote državnega pomena …). Poleg tega Priloga 2 in 17. člen, ki opredeljuje varstveni režim v ožje zavarovanih območjih, nista povsem skladna med seboj. ( 5 ) V več členih zakon povzema (ponavlja) vsebino, ki jo pokrivajo druga področna zakonodaja (npr. zakoni s področja kmetijstva, varstva okolja, varstva narave). Ali je to potrebno? Zbuja se namreč občutek, da nekaj velja samo zato, ker je tam narodni park, v resnici pa določena zahteva veljajo za celo Slovenijo (npr. postopek celovite presoje vplivov na okolje). ( 6 ) Ugotavljanje škodljivosti ravnanj, posegov in dejavnosti je nejasno (14. člen). Če sta v členu omenjena postopka presoje vplivov na okolje in celovite presoje vplivov na okolje (oba postopka sta razdelana v Zakonu o varstvu okolja), potem manjka vsaj še presoja sprejemljivosti planov in posegov v naravo na varovana območja (izhaja iz Zakona o ohranjanju narave), ki bo potrebna predvsem zaradi posameznih konkretnih posegov in gradenj v območju TNP. ( 7 ) Ali iz 2. točke 1. odstavka 17. člena izhaja, da se na stavbnih zemljiščih planinskih koč lahko gradijo še novi objekti? To bi bilo v nasprotju z izhodiščem, da se planinske koče ne širijo! ( 8 ) Ker TNP ni samo narava, bi bilo treba vključiti tudi kulturno dediščino. V prilogi 4 bi bilo treba našteti tudi kulturne spomenike, v enem od členov pa zapisati varstveni režim zanje. Manjka tudi ustrezna vključitev kulturne krajine in izjemnih krajin z varstvenimi usmeritvami zanje. ( 9 ) V zakon bi bilo potrebno tudi dodati obveznost za sanacijo vseh objektov v visokogorju, ki onesnažujejo vodo (planinske koče in objekti na planinah). ( 10 ) Kot pozitivno gesto smatramo 41. člen, kjer je opredeljeno sodelovanje uprave parka s civilno družbo. Svetujemo pa, da se forum sklicuje pogosteje kot vsaki 2 leti. ( 11 )  Prehodne in končne določbe so tiste, ki marsikatero dobro rešitev zakona zameglijo ali popolnoma obrnejo na glavo. Le nekaj bolj nenavadnih zahtev, ki smo jih v društvu opazili:- Pripomba na 68. člen: »meja med 1. in 2. varstvenim območjem je določena z Odlokom o loviščih«; meja torej ni določena po naravovarstvenih, upravljavskih ali kakšnih drugih kriterijih, ampak po lovskih. Po pregledu priložene karte conacije smo ugotovili, da tudi meje lovišč ne sovpadajo z notranjimi mejami 2. varstvenega območja. - Pripomba na 73. člen: kakšen je razlog, da se z Zakonom o TNP določajo smučišča?- Pripomba na 73. Člen: Zakaj je potrebna legalizacija črnih peskokopov in kamnolomov namesto njihove sanacije? To je zelo slab signal tako za prebivalce parka, kakor tudi za vse gospodarske družbe v parku in izven njega. Pomeni namreč, da če dovolj dolgo kršiš zakon in delaš na črno, je na koncu tvoja dejavnost legalizirana. Potem je boljše, da je v 13. členu napisano, da je v vsaki lokalni skupnosti dovoljen en peskokop za potrebe prebivalcev v parku.- Pripombe na 74. člen: člen našteva ureditve državnega pomena. Zakaj so potem potrebna  merila za določanje ureditev državnega pomena v 5. odstavku 22. člena? In če so našteta rekreacijska središča Vogel, Rudno polje, Zatrnik in Pokljuka, potem manjka še Bohinj!-Pripombe na 4. in 5. odstavek 74. člena (širitev smučišča na Voglu, gradnje objektov in gradnja zadrževalnik) ne sodita v zakon, ker prejudicirata odločitev o tem, ali je na podlagi presoj škodljivosti ravnanj (14. člen) sploh možno s takšnimi objekti posegati v to območje. - 75. člen ne spada v Zakon o TNP, ker govori o postopku legalizacije za en objekt ob Bohinjskem jezeru (nelegalnih v parku je mnogo več objektov).  S spoštovanjem, dr. Gregor Torkar, predsednik društva DONDES. 
Ljubljana 9.9.2009

Strokovna ekskurzija: Vpogled v mesto z mesta

12. junij 2009, 9:39 am 
​
Vabimo vas na strokovno ekskurzijo z naslovom »Vpogled v mesto z mesta: Kako skozi kulturo umeščanja v prostor sestopiti na raven narave«, ki jo bo vodil arhitekt Janko Rožič. Dobimo se v petek, 16.6.2009 ob 17. uri pred spomenikom dr. Franceta Prešerna v centru Ljubljane.

Volilna skupščina in predavanje Miti o Naturi 2000

30. april 2009, 9:19 pm 

Vsi člani in simpatizerji društva ste vljudno vabljeni na volilno skupščino. Dobimo se v četrtek, 14. maja 2009 ob 18. uri v prostorih Hostla Celica, Metelkova 8, Ljubljana. Dogodek bo pospremilo predavanje dr. Petra Skoberneta z naslovom Miti o Naturi 2000.     

​                                                   Dnevni red:
  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Predstavitev poročila predsednika, blagajnika in Nadzornega odbora
  3. Razprava o poročilih
  4. Glasovanje o poročilih
  5. Izvolitev novega vodstva društva
  6. Predstavitev programa dela društva in določitev višine članarine za leto 2009
  7. Predavanje Miti o Naturi 2000 (dr. Peter Skoberne) - predvidoma ob 18.45
  8. Razno
 Prosimo vas, da svoje predloge za člane Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča sporočite na
e-naslov: gregor.torkar@guest.arnes.si.

​Vaši predlogi so ZELO dobrodošli!

Dobra novica o Volovji rebri

17. marec 2009, 9:07 am 
​
V začetku februarja je prišla dobra novica v nizu pravnih postopkov, ki tečejo v zvezi z veternimi elektrarnami na VR. Elektro Primorska je namreč izgubila tožbo s katero je nasprotovala obnovitvi postopka presojanja vplivov veternih elektraren VR na okolje. Obnova postopka je sedaj postala pravnomočna, kar pomeni, da se bodo postopki v naslednjih tednih ponovno začeli. Koalicija za Volovjo reber je nastala kot oblika organiziranja številnih nevladnih organizacij, ki so nasprotovale gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri nad Ilirsko Bistrico. Delo ves čas poteka intenzivno, potrebno se je hitro odzivati na različne dogodke, zato je bilo vedno teže usklajevati vse člane koalicije in je bil v mesecu decembru 2008 ustanovljen Upravni odbor Koalicije. 
Izbran je bil 8 članski upravni odbor, ki ga še naprej koordinira Tomaž Jančar (DOPPS). Na 1. seji (sredina decembra), ko se je odbor konstituiral je potekala intenzivna debata in rezultat tega je bil tudi akcijski načrt dela Koalicije v prihodnjih mesecih.Med drugim so v njem naslednje točke:
  • predsednika vlade Boruta Pahorja bomo pozvali, da država kot večinski lastnik odstopi od naravovarstveno spornega projekta »Vetrne elektrarne na Volovji rebri«.
  • okoljskemu ministru Karlu Erjavcu bomo predali pobudo za interventno zavarovanje širšega območja Volovje rebri, ki je območje vrhunske naravne dediščine. Pobudo smo pred leti sicer že predali prejšnjemu ministru Podobniku, vendar na pobudo ni odgovoril.
  • koalicija bo nemudoma začela s pripravo uradne pritožbe zoper Slovenijo, ki jo bo predala Evropski Komisiji v primeru, če bodo sporna dovoljenja za gradnjo vetrne elektrarne postala pravnomočna.
  • okoljskemu ministru bomo ponovno predali pobudo, da se začne s pripravo Državne strategije umeščanja vetrnih elektrarn v prostor. 
Mateja Poljanšek v upravnem odboru zastopa interese našega društva. Če ji želite posredovati kakšne ideje, mnenja ali pobude jih prosim sporočite na e-naslov društva.

Otvoritev razstave Vaške lipe na Pivškem

 13. marec 2009, 5:31 pm 

V ponedeljek, 23. marca 2009 ob 19. uri v hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana, predavanje z naslovom Drevesa kot naravne vrednote in naša dediščina.Predavateljica: mag. Špela Habič. Spremljajoči dogodek bo otvoritev razstave Vaške lipe na Pivškem.

Avtorji razstave: Magda Peršič, Notranjski muzej Postojna, mag. Špela Habič, Zavod za gozdove Slovenije ter David Fučka, Zavod RS za varstvo narave
Razstava prikazuje mnogoteri kulturni in naravovarstveni pomen starodavnih lip, ki že stoletja rastejo v vaseh na Pivškem in imajo prav poseben pomen. Pod lipami se je odvijalo javno vaško življenje. Ljudje so se družili, praznovali, si izmenjevali informacije, opravljali skupna dela, se posvetovali in celo razglašali sodbe. Sodoben način življenja je večino tega potisnil v spomin starejših domačinov. Zgodbe o življenju pod lipami v pivških vaseh zato prikazujemo na razstavi – sedaj, ko jim je mogoče še prisluhniti in so tudi  starodavne lipe še med nami.

Uspešno izvedena naravovarstvena akcija na slanem travniku

22. januar 2009, 10:59 am 
​
V soboto, 17. januarja 2009 smo se v sončnem vremenu zbrali na slanem travniku Sv. Nikolaj pri Ankaranu. Zbralo se nas je šest, opremljenih s škarjami in žagami. Izvedli smo vzdrževalna dela, pobrali naplavljene smeti in odstranili zarast na severnem delu travnika (1ha veliko območje). Akcijo smo zaključili v dobri družbi, okusni hrani in klepetu.


Picture

Vabilo na naravovarstveno akcijo: odstranjevanje zarasti na slanem travniku

12. januar 2009, 7:48 pm 
​
V soboto, 17.1.2009 bo že tretja naravovarstvena akcija odstranjevanja zarasti na slanem travniku pri Ankaranu (Sv. Nikolaj), ki jo organizira Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije ob pomoči Zavoda RS za varstvo narave, OE Piran. Slani travnik, edini tovrstni v Sloveniji, je bogat v svojem rastlinskem sestoju, kjer poleg obmorskega ločja uspevajo številne zanimive slanoljubne rastline. Med njimi po redkosti izstopata obmorski lan in klasnata tavžentroža, katera v Sloveniji najdemo samo na tem mestu.
V soboto se bomo zbrali ob 9. uri na parkirišču pred Merkator centrom v Ankaranu. S seboj prinesite žage, rokavice, topla oblačila in dobro voljo. Za toplo malico bo poskrbljeno. 
​
Vsi ste vljudno vabljeni.
Dodatne informacije na tel. 031370151 (Gregor).

Začenjamo tretji sklop predavanj “Narava kot vrednota”

27. november 2008, 12:48 pm 
​
V ponedeljek, 22. decembra 2008 ob 19. uri v Hostlu Celica, Metelkova 8, Ljubljana, začenjamo tretji sklop predavanj “NARAVA KOT VREDNOTA”. Prvi predavatelj je mag. Blaž Pipan, ki bo predstavil zaključke svoje magistrske naloge z naslovom REGISTRACIJA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV V LUČI VARSTVA NARAVNE DEDIŠČINE. Podrobnosti si preberite v rubriki Predavanja. Vljudno vabljeni!

​ Koalicija za VR: Sodba Upravnega sodišča, povezana s primerom Volovja reber, daje prav DOPPSu

9. september 2008, 9:19 pm 
​
V sodbi, ki so jo na DOPPSu prejeli pred dnevi, je Upravno sodišče pravnomočno razsodilo, da je DOPPS udeleženec v postopku presoje vplivov na okolje za vetrno elektrarno Volovja reber.
Že septembra 2007 je okoljsko ministrstvo (MOP) po treh letih pravnih zapletov DOPPSu dokončno priznalo položaj udeleženca v upravnem postopku presoje vplivov na okolje. Vendar se investitor Elektro Primoska s tem ni sprijaznil in je vložil tožbo na Upravno sodišče. Tokratna sodba pomeni, da je DOPPSov položaj udeleženca v postopku zdaj pravnomočen.
Naj spomnimo, da je Agencija RS za okolje (ARSO) že oktobra lani s sklepom obnovila upravni postopek presoje vplivov na okolje. Od tedaj je minilo že skoraj celo leto pa na ARSO postopek še vedno ni stekel. Odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS in Koalicijo za Volovjo reber, je že maja na ARSO poslal poziv, da primer pokrene in da od investitorja zahteva dopolnitev Poročila o vplivih na okolje. Odgovora od ARSO vse do danes še nismo prejeli. Neuradno smo izvedeli, da ARSO postopka ne začne, ker je ostala brez vseh dokumentov o primeru. Vse originale spisa so namreč posredovali na Upravno sodišče, ustreznih kopij za lastne potrebe pa si niso naredili.
V juliju je začel veljati spremenjeni Zakon o varstvu okolja, ki tudi za Volovjo reber prinaša nekaj novosti. Najpomembnejša je ta, da po novem investitor ne sme začeti z gradnjo dokler okoljevarstveno soglasje ni pravnomočno. To pomeni, da Elektro Primorska zdaj kljub temu, da ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, ne sme začeti z gradnjo, dokler ponovljeni postopek presoje vplivov na okolje ne bo končan in dokler ne bodo razrešene morebitne pritožbe in tožbe povezane s primerom. 

Za dodatne informacije pokličite: Tomaž Jančar 041 750 275, koordinator Koalicije za VR

Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Kras

12. junij 2008, 9:13 am 

Vabimo vas na posvet o varovanju in razvoju Krasa z naslovom: OHRANITEV KRAŠKE KRAJINE KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST KRASA v ponedeljek, 16. junija 2008 ob 14. uri,v mali dvorani Državnega sveta Republike Slovenije, v poslopju parlamenta, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana.                                      

CCN priročnik

2. maj 2008, 1:38 pm 
​

Mednarodno združenje Consumer Citizenship Network (CCN) si prizadeva poiskati trajnejše rešitve za družbo 21. stoletja. Združuje 133 organizacij iz 37 držav.  Člani združenja smo izdali priročnik z naslovom Education for Sustainable Development: “Images and Objects” Action Methodology Toolkit. Priročnik je primer, kako javnosti, predvsem pa mladim, približati okoljevarstvene in naravovarstvene probleme na zanimiv in poučen način. Glej: toolkit_ccn_posters.pdf.

Nestrinjanje s predlogom zakona o TNP

11. april 2008, 7:50 pm 
​

Z vidika nevladnih organizacij, združenih v Koaliciji za TNP, je predlagani zakon o Triglavskem narodnem parku nesprejemljiv in ne bo prispeval k ohranitvi enega večjih sklenjenih naravnih območij v Alpah. Z neustreznim coniranjem parka ogrožamo osrednje zavarovano območje – predvidena razdelitev osrednjega območja na cono A in B. Od prvotnih cca. 2/3 parka v osrednjem območju se v predlaganem zakonu ohranja le še polovica osrednjega območja. Preostali del (cona B) pa se prepušča »razvoju«, različnim uporabnikom: od športa, lova, gozdarstva, kmetijstva, prometa, hotelirstva… Od želja in potreb slednjih bo odvisno, ali se bo določeno območje (v coni B) »razvijalo« ali »ohranjalo«. S tem park izgublja svoj prvoten smisel - t.j. ohranjanje narave. S takim pristopom se ne krši le IUCN pravil o narodnih parkih, ampak tudi omogoča razvrednotenje najvrednejše naravne dediščine narodnega pomena!

​Predbožična akcija več kot uspešna

30. januar 2008, 8:22 pm 

​O nas so pisali!

24.12.2007
http://life.notranjski-park.si/index.php?cntnid=117&lang=slo

Sobotna akcija ”Izberi si božično drevo in pomagaj ohraniti prehodno barje Dujce na Cerkniškem jezeru”je bila zelo uspešna. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je navkljub temperaturam, ki so segale krepko pod ledišče, zbralo skoraj sto udeležencev. Ti so pomagali odstranjevati smrečice in borovce iz zamrznjenih barjanskih tal. Udeleženci so se odpravili na rob Dujc in si sami izbrali ter posekali svoje božično drevo. Podarili smo prek sto petdeset božičnih drevesc. Vsa so bila opremlja s simbolnim sporočilom o skupnem prizadevanju za ohranjanje prehodnega barja Dujce. S skupnimi močmi smo očistili skoraj hektar in pol najbolj zaraščenega dela prehodnega barja Dujc. Udeleženci so prišli od blizu in daleč, med njimi so bili mnogi člani različnih naravovarstvenih organizacij kot sta DOPPS in DONDES. Vsi so sicer premraženi odhajali domov, v srcih pa jih je grela misel, da so opravili dobro delo.

Slani travnik pri Sv. Nikolaju očiščen zarasti

Januar 2008

O nas so pisali!

20.11.2007
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=54&id_informacija=178

Ta vikend so prostovoljci iz Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije (DONDES) v sodelovanju s piransko enoto Zavoda za varstvo narave organizirali in strokovno izvedli akcijo preprečevanja zaraščanja na sredozemskem slanem travniku pri Sv. Nikolaju v Ankaranu. Mestna občina Koper je zagotovila zabojnik in odvoz odstranjenega rastlinskega materiala.
Slani travnik, edini tovrstni v Sloveniji, je bogat v svojem rastlinskem sestoju, kjer poleg obmorskega ločja uspevajo številne zanimive slanoljubne rastline. Med njimi po redkosti izstopata obmorski lan in klasnata tavžentroža, katera v Sloveniji najdemo samo na tem mestu.
Prvo akcijo čiščenja smo izvedli maja lani, po letu in pol pa jo je bilo potrebno ponoviti. Slani travnik je vključen v ekološko omrežje Natura 2000, saj predstavlja v evropskem merilu ogrožen tip življenjskega prostora.
Spomnimo še, da je pred skoraj dvema letoma Zavod RS za varstvo narave postavil leseno pešpot, ki omogoča rastlinam in človeku prijazen sprehod preko travnika. Letošnja zlato rumena podoba travnika v času cvetenja je dokaz, da so prizadevanja za ohranitev travnika obrodila sadove.
V tokratni akciji so moški predstavniki z motorno žago odstranjevali poganjke jesena, ki so se iz bližnjega gozdička nezadržno širili proti travniku, ženske pa so odstranile nezaželeno grmičevje v osrednjem delu travnika (črni trn, dren, amorfa, robida…).
Proti koncu akcije sta se na robu travnika nabrala dva ogromna kupa rastlinskega materiala, ki bo odstranjen.


Več informacij:
​
Barbara Vidmar

Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran
Tel: 05 6710 903
e-pošta: barbara.vidmar@zrsvn.si

Svetovni dan mokrišč

29. januar 2008, 1:48 pm

2. februarja 2008, na pustno soboto, praznujemo svetovni dan mokrišč. Na ta dan je bila namreč leta 1971 v iranskem mestu Ramsar podpisana konvencija o mokriščih. Konvencija o mokriščih je med najstarejšimi globalnimi okoljskimi sporazumi, ki načrtuje preudarno upravljanje in rabo mokrišč kot tudi njihovo varstvo. Do sedaj se je zavezalo ohranjati svetovno pomembna mokrišča že 157 držav, med njimi tudi Slovenija, ki ima tri taka območja: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Več o dogodkih, ki bodo počastili ta praznik, si lahko preberete na www.ramsar.si.

Veriga hidroelektrarn na Muri

19. december 2005, 11:40 am 
​

Iz časopisov smo izvedeli, da se je postopek za pridobitev koncesije za postavitev HE na Muri že pričel. Kar tako, kljub vsem strategijam, ki tega ne predvidevajo, kljub temu, da je območje Mure zavarovano kot Natura 2000, kljub temu, da je to zadeva, ki jo je treba urejati tudi s sosednjimi državami (mednarodna/mejna reka), itd.
Veselo prednovoletno vzdušje so nam torej pokvarili; ampak, kaj je to v primerjavi s tem, kar naklepajo nosilci projekta in slovenska oblast, če bo tako ravnanje tudi podprla, saj to pomeni trajno uničenje reke Mure in njenega porečja - izjemnih vrednot žive narave in enkratne naravne krajine ter drugih vrednot tega okolja. To pa, glede na primerjavo s podobnimi posegi drugod v Sloveniji in izven naših meja, pomeni tudi neposredno zmanjšanje možnosti za trajnostno naravnani razvoj Pomurja, ki bi z izgubo teh vrednot izgubil največji kapital, ki ga še ima: naravo ter izjemno kulturno krajino.
Kaj naj naredijo slovenske nevladne organizacije, naravovarstvena in okoljska stroka in vsi, za ohranitev narave opredeljeni Slovenci in Slovenke?
V premislek dajem nekaj predlogov za hitro ukrepanje:
  1. Nevladne organizacije - NVO (pošiljam članicam koalicij za TNP in Volovje rebro), ki bi se povezale v bitki za ohranitev Mure in se dogovorile o takojšnjem, argumentiranem protestu proti tem načrtom in le-tega naslovijo na slovensko vlado in MOP ter hkrati pričnejo z obveščanjem javnosti. Morda bi kazalo organizirati strokovni posvet/konferenco za predstavitev argumentov za varstvo reke Mure in njenega območja;
  2. NVO hkrati o nameravanem posegu obvestijo Štajersko deželno vlado in jo
    zaprosijo, da takoj protestira pri slovenski vladi (morda ima katera od teh NVO neposreden stik s pristojno avstrijsko institucijo pri deželni vladi in tu pomaga lobirati), saj je Mura mejna reka in sta obe strani dolžni vsak poseg na Muri medsebojno uskladiti in dogovoriti. (Menim, da je Avstrija upravičena protestirati, saj je, kot mislim, že pred časom ustavila vsako nadaljnje poseganje v reko Muro na avstrijski strani, ali?)
  3. Nujno bi bilo kar najhitreje pritegniti dobre pravnike, ki bi v imenu Nature 2000, ZON in že sprejetih strategij (bojim se, da slovensko ministrstvo za okolje ne bo storilo za naravo ustreznih korakov, izkušnje z Volovjo rebrijo in Triglavskim narodnim parkom - če naštejem le najnovejše - pač kažejo na to) pripravili dobro platformo z vidika zaščite pravne države, za kar se Slovenija razglaša.
  4. Vzporedno z akcijo doma je potrebno vključiti mednarodne organizacije, da bi se vključile v prizadevanja za zavarovanje reke Mure - o zadevi so že obveščene nekatere mednarodne organizacije - IUCN - European Green Belt in Euronatur.
  5. Kot je znano, nekatere občine (n.pr. Gornja Radgona, ki je tudi iniciator gradnje skupaj z regionalno agencijo za razvoj RRA Mura) ne bodo zainteresirane, ker vidijo možnost prihodka z gradnjo elektrarn, verjetno tudi koncesnino in (nerazumljivo, pa vendar) tudi zaposlitve. Pri vsem tem nekateri tudi verjamejo, da bo možno še namakati in da se bo zgodil raj v Pomurju z elektrarnami. Baje je ektrarne na Muri obljubil tudi minister Podobnik ob obisku v Ljutomeru. Če vse to drži, potem bo zelo pomembno, da bi se vključilo kar največ lokalnih nevladnih organizacij.

Powered by Create your own unique website with customizable templates.
  • O društvu
  • Novice
  • Knjiga
  • Povezave
  • Predavanja
  • Povezave